Appeal dismissed; business partners failed to prove inability to pay court fees despite assets.
Legislator summary
AI generatedThe higher court dismissed the appeal and upheld the first-instance decision rejecting the applicants' request for a fee waiver. The applicants, two companies, argued they lacked funds due to pending legal matters and uncollectible debts, but failed to substantiate these claims in their initial application. The court ruled that since the applicants possessed liquid assets and did not explain why they could not convert them to pay the fees, the waiver request was invalid.
Legislator headnote
AI generatedZakon o postopkih v gospodarskih sporih; Zakon o sodnih taksah: An applicant must substantiate in the initial request that assets cannot be liquidated to pay court fees; failure to provide reasons or evidence for inability to pay results in rejection of the waiver.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Predlagateljici v predlogu nista pojasnili, zakaj manjšega dela svojih sredstev ne moreta unovčiti za plačilo sodne takse, prav tako pa nista navedli, da kratkoročne poslovne terjatve še niso zapadle ali da so vse težko izterljive oziroma niso unovčljive ter da so vsa sredstva nujno potrebna za poslovanje.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljic obnove postopka za oprostitev plačila taks (I. točka izreka). Predlagateljicama je plačilo taks za obnovo postopka odložilo do 31. 12. 2023 (II. točka izreka).
2. Zoper sklep se pritožujeta predlagateljici in prosita za oprostitev plačila sodne takse.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Predlagateljici sta vložili predlog za obnovo postopka in predlog za zavarovanje s predhodno odredbo, s hkratnim predlogom za oprostitev plačila sodnih taks. Po izračunih sodišča prve stopnje znaša taksna obveznost za predlagana postopka 3.108,00 EUR in 310,80 EUR.
5. Sodišče prve stopnje je z namenom ugotovitve premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagateljic vpogledalo v javno dostopni letni poročili. Ugotovilo je, da predlagateljica A. d. o. o. v bilanci stanja izkazuje kratkoročne poslovne terjatve v višini 65.167,42 EUR in 8.184,00 EUR kratkoročnih posojil. Predlagateljica B. d. o. o. pa izkazuje 87.996,05 EUR kratkoročnih poslovnih terjatev. To pomeni, da predlagateljici razpolagata s premoženjem, ki ga je mogoče unovčiti za plačilo sodne takse. Če stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, pa mora trditi in izkazati, da tega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne. Predlagateljici v predlogu nista pojasnili, zakaj manjšega dela svojih sredstev ne moreta unovčiti za plačilo sodne takse, prav tako pa nista navedli, da kratkoročne poslovne terjatve še niso zapadle ali da so vse težko izterljive oziroma niso unovčljive ter da so vsa sredstva nujno potrebna za poslovanje. Zato višje sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da ugotovljeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje predlagateljic kaže na to, da sta sredstva za plačilo sodne takse sposobni zagotoviti do 31. 12. 2023.
6. Predlagateljici v pritožbi trdita, da sredstev za plačilo sodne takse ne moreta zagotoviti brez ogrožanja njune dejavnosti. Sredstva predlagateljice B. d. o. o. se "nanašajo na terjatve, ki so vezane na odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije UP-100/21", pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pa je v teku postopek poenostavljene prisilne poravnave. Terjatev predlagateljice A. d. o. o. pa se nanaša na B. d. o. o., znesek kratkoročnih posojil pa na nevrnjeno posojilo prejšnjega poslovodstva, za katerega večletna izterjava ni bila uspešna. Ta dejstva sta predlagateljici prvič navedli šele v pritožbi, pri tem pa nista ponudili opravičljivih razlogov, zakaj jih brez svoje krivde nista navedli že v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, zato jih višje sodišče ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 in 366. členom ZPP). Tudi sicer navedena dejstva predstavljajo zgolj pojasnilo predlagateljic, na kaj se nanašajo sredstva, za katera je sodišče prve stopnje ugotovilo, da z njimi razpolagata, ne da bi jim bilo priloženo kakršnokoli dokazilo, kot tudi ne substancirano pojasnilo zakaj, kako in če sploh bi po mnenju predlagateljic ta dejstva lahko vplivala na unovčitev sredstev in posledično njuno (ne)sposobnost plačila dolžne sodne takse, ki jima je bilo odloženo in predstavlja le manjši del teh sredstev.
7. Na podlagi povedanega je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa neutemeljena. Višje sodišče je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP), pri čemer je sklep uspešno prestal tudi preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).