Appeal granted; ex-spouse of co-owner granted access to deed for marital property division claim.

I. Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugodi predlogu predlagatelja in izda prepis listine iz zbirke listin zemljiške knjige, in sicer notarskega zapisa prodajne pogodbe opr. št. SV 732/22 z dne 3.8.2022, ki se nahaja pod opr. št. Dn 163589/2022.

[JEDRO]

Kadar eden od zakoncev po razpadu skupnosti brez soglasja drugega odsvoji del ali celoto njunega skupnega premoženja, ima drugi partner zoper bivšega partnerja do njega denarno terjatev. Ta po višini sicer ne more biti odvisna od tega, za koliko je bilo premoženje prodano, pač pa od njegove vrednosti, a se v praksi pogosto v skladu z načelom realne subrogacije uveljavlja da kupnina od prodane (dela) stvari spada v skupno premoženje. Nenazadnje je predlagatelj bil udeleženec Notarskega zapisa darilne pogodbe in pogodbe o delitvi solastnega premoženja notarke SV 289/07 z dne 3.4.2007, ob trditvah o razpadu skupnosti in nameravani vložitvi tožbe, ko bo zahteval izplačilo vrednosti svojega deleža prodane skupne stvari, po presoji pritožbenega sodišča izkazuje upravičen interesa iz 196. člena ZZK-1 za vpogled v zbirko listin.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom predlog predlagatelja za izdajo prepisa listine iz zbirke listin zemljiške knjige, in sicer notarskega zapisa prodajne pogodbe opr. št. SV 732/22 z dne 3.8.2022, ki se nahaja pod opr. št. Dn 163589/2022, zavrnilo.

2. Zoper sklep se je predlagatelj pritožil. Sklep izpodbija zaradi napačne uporabe materialnega prava in napačne ugotovitve dejanskega stanja ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep tako spremeni, da se predlogu ugodi in izda prepis listine, notarski zapis prodajne pogodbe SV 732/22 z dne 3.8.2022, iz zbirke listin iz zemljiške knjige pod Dn 163589/2022. Stališče sodišča, da vlagatelj ni izkazal upravičenega interesa iz 196. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) za pridobitev prepisa listine, ni pravilno. Sklep je nezakonit. Predlagatelj listino potrebuje zato, da postavi zahtevek za razdelitev skupnega premoženja, nastalega v času zunajzakonske skupnosti s partnerico A. A., ki je bivša zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine z ID znakom parcela 000 1561/8. Pojasnjuje, kako je bila ta nepremičnina pridobljena v času zunajzakonske skupnosti, delež 1/4 je bil sicer darilo matere partnerice, delež 2/4 pa je bil pridobljen z izplačilom solastnega deleža partneričine sestre B. B. To izplačilo je izvedel predlagatelj in gre za skupno premoženje. Opozarja na določbo 67. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). Ker gre za skupno premoženje in je izkazan upravičen interes za pridobitev listine, bi sodišče moralo predlogu ugoditi. Ob tem še povzame, da je po sodni praksi tudi darilo sorodnikov (matere) treba šteti kot prispevek dan obema zakoncema po enakih deležih. Nenazadnje sta tedanja partnerja za izplačilo B. B. najela bančni kredit, to izhaja tudi iz notarskega zapisa darilne pogodbe in pogodbe o delitvi solastnega premoženja notarke SV 289/07 z dne 3.4.2007.

Upravičen interes po določbi 196. člena ZZK-1 je širši od pravnega interesa. Bivša partnerica predlagatelja je tudi bivša zemljiškoknjižna lastnica predmetne nepremičnine. Predlagatelj prodajno pogodbo potrebuje, saj bo le tako lahko postavil zahtevek do bivše partnerice A. A., na podlagi pogodbe pa ugotovil obseg svojih pravic in terjatev. Glede na vse navedeno predlagatelj izkazuje terjatev do bivše zunajzakonske partnerice iz naslova razdelitve skupnega premoženja.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Razlogi pritožbe so pravno pravilni. Izpodbijani sklep ugotavlja, da je predlagatelj bivši zunajzakonski partner tedanje zemljiškoknjižne lastnice predmetne nepremičnine, A. A., ki je nepremičnino zatem prodala. Če je bila predmetna nepremičnina pridobljena v delu tudi s kreditom, kot izhaja iz Notarskega zapisa darilne pogodbe in pogodbe o delitvi solastnega premoženja notarke SV 289/07 z dne 3.4.2007, in to s posojilom obeh zunajzakonskih partnerjev, je vsaj v delu lahko skupno premoženje. Kadar eden od zakoncev po razpadu skupnosti brez soglasja drugega odsvoji del ali celoto njunega skupnega premoženja, ima drugi partner zoper bivšega partnerja do njega denarno terjatev. Ta po višini sicer ne more biti odvisna od tega, za koliko je bilo premoženje prodano, pač pa od njegove vrednosti, a se v praksi pogosto v skladu z načelom realne subrogacije uveljavlja da kupnina od prodane (dela) stvari spada v skupno premoženje. Nenazadnje je predlagatelj bil udeleženec Notarskega zapisa darilne pogodbe in pogodbe o delitvi solastnega premoženja notarke SV 289/07 z dne 3.4.2007, ob trditvah o razpadu skupnosti in nameravani vložitvi tožbe, ko bo zahteval izplačilo vrednosti svojega deleža prodane skupne stvari, po presoji pritožbenega sodišča izkazuje upravičen interesa iz 196. člena ZZK-1 za vpogled v zbirko listin. Zato je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo in sklep spremenilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku ter 120. členom ZZK-1).