Supreme Court rejects transfer of jurisdiction request as it is not a remedy for alleged judicial misconduct.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da delegacija pristojnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča, niti sankcija za morebitno sodnikovo nevestno delo ali zavlačevanje postopka, saj imajo stranke v teh primerih na voljo z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva ter druge procesne institute.

Okoliščina, da toženka v zvezi z delom pristojnega in Višjega sodišča v Ljubljani uveljavlja odškodninske zahtevke zoper Republiko Slovenijo, objektivno gledano ne krni videza nepristranskosti pristojnega sodišča v konkretni zadevi. V konkretni pravdi zaradi razveze zakonske zveze, zaupanja mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine namreč pristojno sodišče glede na vsebino spora ne bo odločalo o utemeljenosti očitkov o nezakonitem postopanju navedenih sodišč kot podlagi za toženkine odškodninske zahtevke zoper Republiko Slovenijo. Zgolj subjektivni občutek stranke, da pristojnemu sodišču ne more zaupati, pa ne predstavlja "drugih tehtnih razlogov" v smislu 67. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani je med pravdnima strankama v teku pravdni postopek zaradi razveze zakonske zveze, zaupanja mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine.

2. Toženka je dne 28. 2. 2023 podala predlog za določitev drugega pristojnega sodišča. Navaja, da razpravljajoča sodnica noče izdati odločbe, s katero bi zavarovala ogroženega otroka, da ji na naroku ne dovoli postavljati vprašanj, sama pa izvedencem postavlja pristranska vprašanja, prav tako pa ji selekcionirano pošilja spisovno dokumentacijo ter ji ne dovoli kopirati sodnega spisa. Izpostavlja, da postopek traja že pet let in pol ter da je položaj otroka s tem prizadet. Meni, da sta za navedeno odgovorna predsednika Okrožnega in Višjega sodišča v Ljubljani, s tem ko sta zavrnila njene zahteve za izločitev sodnice, nadzorstvene pritožbe oziroma rokovne predloge. Zaradi krivičnega in pristranskega sojenja je zoper razpravljajočo sodnico podala kazensko ovadbo. Zaradi neutemeljenega pripora ter kršitev osebnostnih pravic, kar vse očita Okrožnemu in Višjemu sodišče v Ljubljani, pa je zoper Republiko Slovenijo vložila odškodninske zahtevke.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med „druge tehtne razloge“ spada tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki upravičuje prenos pristojnosti v primerih, ko bi bilo objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Poudariti je treba, da predstavlja institut delegacije pristojnosti izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato se razlogi zanjo presojajo restriktivno.

5. Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da delegacija pristojnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča, niti sankcija za morebitno sodnikovo nevestno delo ali zavlačevanje postopka. Odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če stranka meni, da postopek teče nedopustno dolgo in da ji je bila zaradi tega kršena pravica do sojenja v razumnem roku, pa ima na voljo postopke, predvidene z Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju ZVPSBNO). Pri tem Vrhovno sodišče še dodaja, da zgolj morebiten neuspeh stranke s temi sredstvi oziroma instituti ne pomeni nastopa „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP. 1

6. Okoliščina, da toženka v zvezi z delom pristojnega in Višjega sodišča v Ljubljani uveljavlja odškodninske zahtevke zoper Republiko Slovenijo, objektivno gledano ne krni videza nepristranskosti pristojnega sodišča v konkretni zadevi. V konkretni pravdi zaradi razveze zakonske zveze, zaupanja mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine namreč pristojno sodišče glede na vsebino spora ne bo odločalo o utemeljenosti očitkov o nezakonitem postopanju navedenih sodišč kot podlagi za toženkine odškodninske zahtevke zoper Republiko Slovenijo. 2 Zgolj subjektivni občutek stranke, da pristojnemu sodišču ne more zaupati, pa ne predstavlja „drugih tehtnih razlogov“ v smislu 67. člena ZPP. 3

7. Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogu predstavljene okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je predlog toženke za določitev drugega sodišča za odločanje v tej pravdni zadevi zavrnilo.

1 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS I R 129/2021 z dne 6. 10. 2021, I R 110/2021 z dne 11. 8. 2021, I R 188/2020 z dne 20. 1. 2021, I R 87/2020 z dne 3. 7. 2020, I R 11/2020 z dne 30. 1. 2020, I R 38/2019 z dne 15. 4. 2019, I R 119/2018 z dne 9. 8. 2018, I R 78/2018 z dne 28. 6. 2018, I R 32/2016 z dne 9. 3. 2016, I R 19/2015 z dne 5. 2. 2015, I R 21/2012 z dne 9. 2. 2012 in I R 24/2008 z dne 6. 3. 2008.

2 Podobno npr. sklep Vrhovnega sodišča RS I R 21/2012 z dne 9. 2. 2012.

3 Npr. sklepa Vrhovnega sodišča RS I R 62/2012 z dne 19. 4. 2012 in I R 35/2007 z dne 29. 3. 2007.