Appeal allowed; court ruled enforcement sale requires prior agricultural land sale approval under ZIZ s. 189(7).

Pritožbi se ugodi, sklep o izročitvi z dne 18. 7. 2022 in sklep o domiku z dne 13. 6. 2022 se razveljavita in se sodišču prve stopnje vrne zadeva v nov postopek.

[JEDRO]

Če izhajamo iz jezikovne razlage, ki določa besedni pomenski okvir razlagalnih možnosti, jasno besedilo sedmega odstavka 189. ZIZ določa, da je odobritev prisilne sodne prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku kot zakonski pogoj izdaje sklepa o domiku neposredno vezana na ureditev odobritve prodajne pogodbe. ZIZ je s tem napotil na ureditev v 19. členu ZKZ, kjer je določeno, da prodajno pogodbo glede kmetijskega zemljišča odobri upravna enota (prvi odstavek), pri tem pa so opredeljene tudi izjeme glede pravnih poslov, za katere odobritev ni potrebna (drugi odstavek). Odobritev posla je dopustna le, če je spoštovan zakonski vrstni red predkupnih upravičencev iz 23. člena ZKZ (a contrario tretji odstavek 19. člena ZKZ). S tem se zasleduje cilj prodaje kupcu, ki je s prodanim kmetijskim zemljiščem neposredno povezan (solastnik, kmet mejaš, zakupnik), predvsem pa javni interes varstva kmetijskih zemljišč s tem, da se tovrstno zemljišče proda prednostno tistemu, ki se ukvarja s kmetijstvom. Ta vrstni red se zato mora upoštevati tudi pri prodaji v izvršilnem postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je izročilo parcelo z ID znakom ... do ¼ celote kupki A. A., dolžnici naložilo, da nepremičnino v roku 30 dni prosto oseb in stvari prepusti kupki, ter dovolilo vknjižbo lastninske pravice na kupko.

2. Dolžnica v pravočasni pritožbi navaja, da je podala pripombe na cenitev in predlog za odlog izvršbe, sodišče prve stopnje pa ga ni upoštevalo in o njem odločilo. Pojasnjuje svoj slab premoženjski in socialni položaj ter meni, da je izvršba nesorazmerna. Navaja, da je o tem tudi predložila mnenje CSD. Zavzema se za razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek ter ustavitev izvršbe na nepremičnine. Stroškov pritožbe ne priglaša.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Dolžnica sicer ne more uspeti z navedbami, da je predlagala odlog izvršbe. Kot ji je že bilo pojasnjeno v VSM Sklepu I Ip 828/2021 z dne 31. 1. 2022, je njene navedbe v tej zvezi po vsebini sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo kot predlog za izvršbo na drug izvršilni predmet, zato izvršba na nepremičnino ID znak ..., ki je predstavljal njen dom, ni bila opravljena, ampak je bila dovoljena izvršba na drug predmet - nepremičnino, ki je izročena v obravnavanem sklepu.

6. Vendar je sodišče prve stopnje kršilo določilo sedmega odstavka 189. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), po katerem mora sodišče, če je za sklenitev prodajne pogodbe potrebna odobritev po zakonu, po končani dražbi najboljšega ponudnika napotiti, da v določenem roku vloži ustrezno vlogo za pridobitev odobritve. Pridobitev odobritve je zakonski pogoj za izdajo sklepa o domiku. Na navedeno določilo je sodišče druge stopnje opozorilo sodišče prve stopnje že v VSM Sklepu I Ip 828/2021 z dne 31. 1. 2022, s katerim je razveljavilo že predhodni sklep o izročitvi z dne 30. 9. 2021.

7. Sodišče prve stopnje je opustitev pridobitve odobritve zmotno utemeljilo s spremembo Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), s katero je bil črtan 25. člen (novela ZKZ-G), 1 saj je menilo, da je s tem odpadla podlaga za pridobitev odobritve.

8. Če izhajamo iz jezikovne razlage, ki določa besedni pomenski okvir razlagalnih možnosti, jasno besedilo sedmega odstavka 189. ZIZ določa, da je odobritev prisilne sodne prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku kot zakonski pogoj izdaje sklepa o domiku neposredno vezana na ureditev odobritve prodajne pogodbe. ZIZ je s tem napotil na ureditev v 19. členu ZKZ, kjer je določeno, da prodajno pogodbo glede kmetijskega zemljišča odobri upravna enota (prvi odstavek), pri tem pa so opredeljene tudi izjeme glede pravnih poslov, za katere odobritev ni potrebna (drugi odstavek). Odobritev posla je dopustna le, če je spoštovan zakonski vrstni red predkupnih upravičencev iz 23. člena ZKZ (a contrario tretji odstavek 19. člena ZKZ). S tem se zasleduje cilj prodaje kupcu, ki je s prodanim kmetijskim zemljiščem neposredno povezan (solastnik, kmet mejaš, zakupnik), predvsem pa javni interes varstva kmetijskih zemljišč s tem, da se tovrstno zemljišče proda prednostno tistemu, ki se ukvarja s kmetijstvom. Ta vrstni red se zato mora upoštevati tudi pri prodaji v izvršilnem postopku.

9. Če upoštevamo sistematske razlagalne argumente (umeščenost posameznega pravnega pravila v pravnem sistemu ter njihovo povezanost in zahtevo po ujemanju znotraj pravnega sistema – argument koherence), 2 po eni strani ne smemo ZKZ obravnavati izolirano, saj ne določa sodne prodaje v izvršilnem postopku, ki jo določa ZIZ, in tudi ZIZ ne smemo obravnavati ločeno od ZKZ, ki ureja odobritev posla s kmetijskimi zemljišči. Sodišče prve stopnje navedenega ni upoštevalo, ko je kot podlago svoje odločitve sprejelo zgolj določila ZKZ. Četudi je zakonodajalec črtal določilo 25. člena ZKZ, je določilo sedmega odstavka 189. člena ZIZ, ki je v bistvenem enako določilu črtanega člena, ostalo kot veljavna pravna podlaga za odobritev sodne prodaje. S črtanjem 25. člena ZKZ se je zgolj odpravilo nepotrebno podvajanje enake materije. Da je temu tako, potrjuje tudi 19. člen ZKZ, ki med izjemami od odobritve ni opredelil prodaje nepremičnin v izvršilnem postopku, kar bi edino lahko vplivalo na drugačno razlago in uporabo določila 189. člena ZIZ. Zakonodajalec tudi kako drugače ni spremenil zahtev iz sedmega odstavka 189. člena ZIZ.

10. Iz zakonodajnega gradiva pri sprejemanju novele ZKZ-G sicer izhaja, da gre pri prometu s kmetijskimi zemljišči le za manjše spremembe, pri čemer med poglavitnimi rešitvami ni navedeno, da bi odpadla odobritev v primeru sodne prodaje. 3 V komentarju iz predloga novele ZKZ-G k 17. členu je sicer navedeno, da se črta 25. člen ZKZ, ker se je v praksi pokazalo, da ta ni potreben, saj je že sodišče po predpisih o izvršilnem in stečajnem postopku obvezano, da upošteva prednostne pravice. 4

11. Navedene vsebine zakonodajnega gradiva pa ne smemo razumeti zunaj dometa namenske razlage. 5 Ob tako jasnem zakonskem besedilu, kot je ta v sedmem odstavku 189. člena ZIZ, je morebitni zakonodajalčev namen izključiti odobritev iz postopka prodaje v izvršilnem postopku povsem zunaj okvira besednega pomena in tudi v nasprotju z drugimi pojasnjenimi vidiki razlage. Taka razlaga bi nasprotovala zlasti sistematičnim argumentom, ki utrjujejo jasno povezanost določil ZKZ z ZIZ in nikakor ne izključitve uporabe določil ZIZ glede zahteve po odobritvi prodaje. V takem primeru namenska razlaga ne sme zaobiti ali nadomestiti že upoštevanih metod razlage in samostojno ustvariti pravno pravilo, ki naj kot sredstvo rabi določenemu cilju. 6 Tudi morebitnih pomot in redakcijskih nedoslednosti pri pripravi predpisov ne sme sodnik sanirati s sklicevanjem na namensko razlago, ko sistematska razlaga da jasen rezultat. 7

12. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi, sklep o izročitvi in posledično tudi sklep o domiku razveljavilo ter sodišču prve stopnje zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje vrniti zadevo odločanja v fazo poziva najboljši ponudnici, da predloži odobritev upravne enote. Ker je dolžnica, kot izhaja iz spisa, že sprožila postopek odobritve pred upravno enoto, bo moralo počakati na odločbo o odobritvi, šele nato pa ponovno odločiti o domiku in nato sklepu o izročitvi.

14. Sodišče druge stopnje je tudi že pojasnilo v predhodnem razveljavitvenem sklepu, da ne gre za nepremičnino, ki bi bila navedena v drugem odstavku 192. člena ZIZ, zato za „prepustitev“ nepremičnine, kar izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa, ni podlage.

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 17. člen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-G), Uradni list RS, št. 44/2022 , ki je začel veljati 13. 4. 2022.

2 O argumentu koherence kot nosilnem argumentu sistemske oziroma sistematske metode razlage obširno Novak, M.: Pravna argumentacija v praksi. Planet GV, Ljubljana, 2010, str. 95-98.

3 Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-G) , poglavje 2.3 Poglavitne rešitve, VI. podpoglavje. Poročevalec DZ z dne 22. 11. 2021.

4 V komentarju 17. člena je še navedeno, da je tako po Zakonu o izvršbi in zavarovanju kot po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju sodišče oziroma stečajni upravitelj zavezan k uporabi določb ZKZ glede upoštevanja prednostne pravice. Upravni organ le preveri, ali bi se z odtujitvijo zemljišča kršile. Glej naveden predlog novele ZKZ-G, str. 59.

5 Pravno gledano mora biti pot od namena do dokončne pomenske določitve pravnega pravila toliko določna, da pomen pravnega pravila izhaja iz meril, ki so vsebovana v pravnem besedilu, to je iz meril, ki jih lahko aktiviramo z ustaljenimi metodami razlage. Pavčnik, M.: Agrumentacija v pravu. GV Založba, Ljubljana, 2013, str. 99 in 100.

6 Pavčnik, nav. delo, str. 100.

7 Iz (ustavno)sodne prakse je znan primer glede razlage določila 376. člena OZ, ki naj bi bilo zaradi redakcijske napake umeščeno v neustrezno poglavje zakona, zaradi česar je določilo učinkovalo širše, kot naj bi bilo sprva predvideno pri pripravi predpisa. Glej USRS Odločbo U-I-300/04-25 (18. točka in 12. opomba obrazložitve ). Zakonodajalec je moral sprejeti spremembo zakona , s katero je premaknil določilo v drugo poglavje (novela OZ-A je bila namenjena izključno tej spremembi).