Appeal dismissed; debt collection objection on statute of limitations grounds upheld by higher court.

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanih delih potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik in dolžnik sama krijeta vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova so pravno pomembna dejstva tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in ki so primeroma navedena v prvem odstavku 55. člena ZIZ. Na dolžnost obrazložitve ugovora pa je bil dolžnik opozorjen tudi v pravnem pouku sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 8. 8. 2022.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v I. točki izreka delno ugodilo ugovoru in sklep o izvršbi I 112/2022 z dne 8. 8. 2022 razveljavilo v delu izterjevanih: - zakonskih zamudnih obresti od zneska 3.100,93 EUR od 2. 9. 2000 do 14. 7. 2019; - zakonskih zamudnih obresti od zneska 123,01 EUR od dne 1. 9. 2000 do 14. 7. 2019, - zakonskih zamudnih obresti od zneska 22,46 EUR od dne 23. 4. 2010 do 14. 7. 2019, - zakonskih zamudnih obresti od zneska 132,38 EUR od dne 1. 12. 2010 do 14. 7. 2019, - zakonskih zamudnih obresti od zneska 28,09 EUR od 12. 9. 2012 do dne 14. 7. 2019, - zakonskih zamudnih obresti od zneska 11,20 EUR od dne 28. 9. 2012 do 14. 7. 2019 in predlog upnika za izvršbo v tem delu zavrnilo, v preostalem delu pa je ugovor dolžnika zavrnilo, v II. točki izreka je izvršbo deloma ustavilo za plačilo 8. 9. 2022 v znesku 72,83 EUR in v III. točki izreka odločilo, da mora dolžnik upniku povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 223,99 EUR v roku 8 dni, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper zavrnilni del I. točke izreka in zoper stroškovno odločitev v III. točki izreka dolžnik po pooblaščencu vlaga pritožbo in uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Navaja, da se z zaključki sodišča ne strinja, ker je položaj v tej izvršilni zadevi poseben in specifičen. Izpostavlja, da ni podpisal naročniške pogodbe z dne 6. 7. 1999, ker je bil v tem času na prestajanju kazni zapora na zaprtem oddelku na Dobu in v prvem letu ni imel nobenih izhodov. Poudarja, da je šlo za čisto zlorabo njegovih osebnih podatkov s krivotvorjenjem. Na podlagi domnevno sklenjenega naročniškega razmerja so bili v treh mesecih od sklenitve izdani trije računi v izjemno visokih zneskih, ki jih je bilo z običajnim telefoniranjem in pošiljanjem sporočil skorajda nemogoče doseči. Dolžniku tudi sklep o izvršbi I 5369/2000 z dne 1. 9. 2000 ni bil vročen, četudi nosi klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti z dne 23. 4. 2010, ki je bila povsem neutemeljeno izdana. Prav tako mu niso bili vročeni nadaljnji sklepi v izvršilnem postopku I 5369/2000. Edini sklep, ki mu je bil vročen in s katerim je bil seznanjen, je sklep o stroških z dne 19. 7. 2012. Ko je ta sklep prejel, se je oglasil pri upniku oziroma njegovem pravnem predniku in mu pojasnil, da je bil v zaporu in da naročniške pogodbe ni podpisal niti ni koristil njegovih storitev in zahteval, da se izvršba zoper njega ustavi. Upnik je za tem izvršbo dejansko umaknil z vlogo z dne 12. 9. 2012, na podlagi katere je bil 19. 9. 2012 izdan sklep o ustavitvi izvršilnega postopka I 5369/2000. Trdi, da je bil umik predloga za izvršbo podan z navedbo neresničnega razloga, kar pa je bilo dolžniku kot laiku zanemarljivega pomena in se zato zoper sklep o ustavitvi izvršilnega postopka ni pritožil, saj mu je bila relevantna le ustavitev izvršbe, ki je bila dovoljena na podlagi lažne in goljufive pogodbe in računov. Dejstvo, da je upnik kljub vedenju o prevari pri sklepanju naročniške pogodbe ponovno vložil predlog za izvršbo, ima vse znake kaznivega dejanja poslovne goljufije. Meni, da je razloge za trenutek začetka teka zastaranja zato presojati drugače, to je od izdaje sklepa o izvršbi I 5369/2000 z dne 1. 9. 2000 oziroma največ od njegove pravnomočnosti in ne od pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka. Vztraja, da so terjatve, ki jih upnik terja v celoti zastarane in da izvršba nanje ni dopustna. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da ugodi ugovoru tudi glede glavnice in v preostalem obrestnem delu ter posledično tudi glede ugovornih stroškov. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik je odgovoru na pritožbo nasprotoval pritožbenim navedbam, se zavzemal za zavrnitev pritožbe in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno preizkušan je sklep o ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, mora dolžnik ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložiti. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova so pravno pomembna dejstva tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in ki so primeroma navedena v prvem odstavku 55. člena ZIZ. Na dolžnost obrazložitve ugovora pa je bil dolžnik opozorjen tudi v pravnem pouku sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 8. 8. 2022.

6. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, je bila konkretna izvršba dovoljena na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine Okrajnega sodišča v Mariboru I 5369/2000 z dne 1. 9. 2000, sklepa o stroških postopka I 5369/2000 z dne 23. 4. 2009, sklepa o stroških postopka I 5369/2000 z dne 12. 11. 2010, sklepa o stroških postopka I 5369/2000 z dne 19. 7. 2012 in sklepa o ustavitvi postopka in stroških postopka I 5369/2000 z dne 19. 9. 2012.

7. Glede na dolžnikov ugovor je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotavljalo, ali je upnikova terjatev do dneva vložitve izvršilnega predloga v obravnavani zadevi, to je do dne 15. 7. 2022, zastarala. Presodilo je, da je ugovor zastaranja delno utemeljen v obrestnem delu, sicer pa ne. Sodišče prve stopnje se je natančno in pravilno opredelilo do ugovora zastaranja glavnice in t. i. pravih judikatnih zakonskih zamudnih obresti in navedlo pravilno materialnopravno podlago. Pravilno je obrazložilo, da je desetletni zastaralni rok 1 pričel teči najprej 20. 9. 2012 in do vložitve izvršilnega predloga v obravnavani izvršilni zadevi 15. 7. 2022 še ni potekel. Zaradi specifične narave sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je kombinirani postopek izdaje plačilnega naloga in hkratne dovolitve izvršbe, 2 je pravilno štelo, da je imel tek izvršilnega postopka I 5369/2000 učinek pretrganja zastaranja, saj je bil s sklepom z dne 19. 9. 2012 izvršilni postopek I 5369/2000 ustavljen v posledici neuspešnosti izvršbe iz razlogov na strani dolžnika in je zastaranje pričelo ponovno teči od izdaje tega sklepa. Ugovor glede zastaranja glavnične terjatve in terjatve iz naslova pravih judikatnih terjatev zamudnih obresti tako ni bil utemeljen, zato ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno zavrnilo.

8. Dolžnik v pritožbi prvič navaja, da naročniške pogodbe ni podpisal, da upnikovih storitev v času od julija do oktobra 1999 ni koristil, da mu sklep o izvršbi I 5369/2000 z dne 1. 9. 2000 in vsi nadaljnji sklep v izvršilnem postopku I 5369/2000, razen sklepa z dne 19. 7. 2012, niso bili vročeni in da upnik predloga za izvršbo v zadevi I 5369/2000 ni umaknil zaradi neuspešnosti izvršbe. Teh šele v pritožbi prvič uveljavljanih navedb pritožbeno sodišče pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o ugovoru ne more upoštevati, saj predstavljajo nova dejstva, ki ugovorno niso bila zatrjevana, širjenje ugovornih navedb v pritožbi pa ni dopustno.

9. Ker po obrazloženem pritožba ni utemeljena, sodišče druge stopnje pa pri preizkusu izpodbijanih delov sklepa tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti skladno z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in v izpodbijanih delih sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik z vsebino odgovora na pritožbo ni v ničemer pripomogel k razrešitvi obravnavane zadeve, zato stroški odgovora na pritožbo niso bili potrebni za izvršbo in jih krije sam (peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Ta velja za glavnico in za zakonske zamudne obresti zapadle do izdaje izvršilnega naslova. Za zakonske zamudne obresti, ki so zapadle po izdaji izvršilnega naslova, pa velja triletni zastaralni rok – t. i. neprave judikatne terjatve.

2 Primerjaj npr. sklepe VSL I Ip 3613/2011, VSL II Ip 744/2020, VSL sklep II Ip 4643/2014 z dne 16. 12. 2014 in druge.