Appeal allowed; execution order voided due to violation of natural judge principle via improper judge assignment and signature.
Legislator summary
AI generatedThe High Court of Ljubljana granted the appeal, voiding the first-instance execution order and remanding the case for retrial. The debtor argued that the order violated the constitutional right to a natural judge because the judge who issued the decision did not match the one assigned to the case or who conducted the auction. The court found that the annual work schedule did not authorize a substitute judge to merely sign decisions issued by another judge, constituting an absolute procedural violation.
Legislator headnote
AI generatedArticle 23(2) of the Constitution of the Republic of Slovenia; Article 15 of the Enforcement Act in conjunction with Article 339(2)(1) of the Civil Procedure Act: A decision is void if the court was improperly constituted, violating the right to a natural judge when a judge signs a ruling issued by a different judge without statutory authority.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.
[JEDRO]
Drugi odstavek 23. člena Ustave RS zagotavlja pravico do naravnega oziroma zakonitega sodnika, in predpisuje, da lahko v zadevi sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. Ta ustavna določba je v civilnih postopkih urejena kot absolutna bistvena kršitev postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se v izvršbi uporablja v zvezi s 15. členom ZIZ, in sicer gre za kršitev, če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno.
Ta izvršilna zadeva je bila najprej dodeljena sodnici C. C., kasneje med postopkom pa predodeljena sodnici B. B., ki je tudi razpisala spletno javno dražbo. Podpis spornega sklepa je neobičajen, saj je z njega razvidno, da je sklep izdala sodnica B. B., zanjo pa podpisala sodnica C. C. Letni razpored dela sodišča določa, da v primeru odsotnosti sodnico B. B. v zadevah In vpisnika nadomešča sodnica C. C., a vendar slednji letni razpored ne daje pravne podlage, da zgolj podpisuje sodne odločbe, ki jih sicer izda sodnica B. B. V primeru odsotnosti sodnice B. B., bi sodnica C. C. skladno z letnim razporedom dela namesto sodnice B. B. lahko opravljala vsa procesna dejanja, ne more pa na tej podlagi zgolj podpisati sodne odločbe, ki je ni sama izdala.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (1.) domaknilo nepremičnino parc. št. 1, k. o. X kupcu A., d. o. o., (2.) isto nepremičnino izročilo kupcu in (3.) dolžniku naložilo, da v 30 dneh od pravnomočnosti tega sklepa izprazni nepremičnino parc. št. 1, k. o. X oz. objekt, ki stoji na tej parceli, in ju prosto oseb in stvari izroči kupcu.
2. V pravočasni pritožbi dolžnik predlaga razveljavitev sklepa. Zaradi narave odločitve pritožbeno sodišče iz pritožbe povzema le pritožbene trditve, ki so bile razlog za sprejeto odločitev. Dolžnik tako med drugim uveljavlja kršitev ustavne določbe o naravnem sodniku. V zvezi s tem navaja, da je bila po sodnem redu ta zadeva dodeljena v reševanje sodnici B. B., iz sklepa pa je razvidno, da ga je zanjo izdala sodnica C. C. Do izdaje sklepa s tem dolžnik ni bil seznanjen, zato tudi ni mogel preveriti, ali za zamenjavo sodnice obstaja na zakonu in ustavi utemeljena odločitev. Zapis ob podpisu sodnice je neobičajen. Če bi obstajal upravičen razlog za predodelitev spisa drugemu sodniku, bi bilo treba izdati ustrezen sklep, predodelitev spisa brez ustrezne podlage pa predstavlja bistveno kršitev določb postopka in je v nasprotju z Ustavo RS in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.
3. Nihče ni odgovoril na pritožbo.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Ključna za razveljavitev izpodbijanega sklepa je s strani dolžnika upravičeno grajana kršitev ustavne določbe o naravnem sodniku. Drugi odstavek 23. člena Ustave RS namreč zagotavlja pravico do naravnega oziroma zakonitega sodnika, in predpisuje, da lahko v zadevi sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. Ta ustavna določba je v civilnih postopkih urejena kot absolutna bistvena kršitev postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se v izvršbi uporablja v zvezi s 15. členom ZIZ, in sicer gre za kršitev, če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno. Iz spisa in vpisnika je razvidno, da je bila ta izvršilna zadeva najprej dodeljena sodnici C. C., kasneje med postopkom pa predodeljena sodnici B. B., ki je tudi razpisala spletno javno dražbo 29. 3. 2022. Kot opozarja pritožba je podpis spornega sklepa res neobičajen, saj je z njega razvidno, da je sklep izdala sodnica B. B., zanjo pa podpisala sodnica C. C. Letni razpored dela sodišča Y. določa, da v primeru odsotnosti sodnico B. B. v zadevah In vpisnika nadomešča sodnica C. C., a vendar slednji letni razpored ne daje pravne podlage, da zgolj podpisuje sodne odločbe, ki jih sicer izda sodnica B. B. V primeru odsotnosti sodnice B. B., bi sodnica C. C. skladno z letnim razporedom dela namesto sodnice B. B. lahko opravljala vsa procesna dejanja, ne more pa na tej podlagi zgolj podpisati sodne odločbe, ki je ni sama izdala.
6. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje pritožbi, da je izpodbijani sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zaradi česar ga je treba razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje še enkrat odločiti o zadevi, pri čemer bo morala sklep izdati in podpisati sodnica, ki ji je dodeljen v skladu z letnim razporedom dela sodišča in ki je tudi odredila spletno javno dražbo. Pritožbeno sodišče ob tem opozarja, da morajo biti morebitne predodelitve spisov iz spisa razvidne in ustrezno dokumentirane.
7. Ker je bilo treba sklep razveljaviti že zaradi zgoraj pojasnjene absolutne bistvene kršitve postopka, s katero je obremenjen izpodbijan sklep, pritožbeno sodišče ne odgovarja na ostale pritožbene navedbe.