Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep II Ip 1263/2022 ECLI:SI:VSLJ:2022:II.IP.1263.2022 AI generated

Enforcement of compensation bonds rejected; statutory 6% interest allowed over general default rules.

Case Number VSL Sklep II Ip 1263/2022
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court partially revoked the first-instance decision denying enforcement of interest on compensation bonds. The applicant argued for general statutory default interest, while the court emphasized the specific regime of the Nationalization Act. The court ruled that compensation is paid via bonds with a fixed 6% interest rate, excluding general default interest rules.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o denacionalizaciji 1991; Zakon o Slovenskem odškodninskem skladu; Uredba o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino: Compensation under the Nationalization Act is paid in bonds with a fixed interest rate, excluding general statutory default interest rules.

Keywords

AI generated
Nationalization Act compensation compensation bonds enforcement fixed interest rate statutory default interest enforcement title validity

Cited Legislation

AI generated
Zakon o denacionalizaciji 1991
Zakon o Slovenskem odškodninskem skladu
Uredba o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino
Zakon o pravdnem postopku
Zakon o izvršbi in zavarovanju

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v delu, v katerem je bil zavrnjen predlog za dovolitev izvršbe za obresti, kot se obrestuje odškodnina, določena v obveznicah, v skladu z Zakonom o Slovenskem odškodninskem skladu in uredbo o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad, in sicer od zneska 65.812,88 EUR od 31. 3. 2022 dalje in od zneska 67.105,28 EUR od 18. 9. 2019 dalje, razveljavi in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Sicer se pritožba zavrne in sklep v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu (glede zavrnitve predloga za izvršbo za izterjavo glavnice in obresti, ki presegajo zgoraj navedeni znesek) potrdi.

[JEDRO]

Odškodnina po 73. členu ZDen se poravnava v obveznicah in ne v denarju. Pri izročitvi obveznic torej ne gre za denarno terjatev, od katere bi lahko tekle zakonske zamudne obresti po splošnih obligacijskih pravilih. ZDen je v povezavi z ZSOS in Uredbo o izdaji obveznic in izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, določil odločilne lastnosti obveznic in postopek njihovega izplačevanja. Pri tem je bilo vzpostavljeno fiksno obrestovanje s 6% obrestno mero, do izplačila katere je upravičen v denarnem znseku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo upnikov predlog za izvršbo z dne 17. 6. 2022.

2. Zoper sklep se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje upnik. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter izda sklep o izvršbi na podlagi predloga za izvršbo na denarno terjatev.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Izpodbijana odločitev, da predlagane izvršbe ni mogoče dovoliti, je deloma pravilna. Po predloženih izvršilnih naslovih je upnik upravičen do odškodnine v obliki obveznic, skupaj z obrestmi, kot se obrestuje odškodnina, določena v obveznicah, v skladu z Zakonom o odškodninskem skladu in Uredbo o izdaji obveznic in izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino.

6. Izterjave tako določene terjatve upnika glede glavnice in dela obresti s predlagano izvršbo zaradi izterjave denarne terjatve z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet Slovenskega državnega holdinga d.d. ni mogoče dovoliti. Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov vezano in ga ne more spreminjati, niti se ne sme spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti (načelo formalne legalitete). Izvršilni postopek je namreč namenjen zgolj realizaciji v izvršilnem naslovu določene obveznosti. Odškodnina po 73. členu Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) se poravnava v obveznicah in ne v denarju. Pri izročitvi obveznic torej ne gre za denarno terjatev, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Na pravilnost presoje, da je treba obveznost v izvršilnem postopku izpolniti tako kot se glasi izvršilni naslov, ne vpliva dejstvo, da je dolžnik del svoje obveznosti izpolnil s plačilom v denarju in ne z izročitvijo obveznic. Stranki se namreč lahko vedno dogovorita za nadomestno izpolnitev obveznosti, ne more pa upnik nadomestne izpolnitve v denarju doseči mimo izvršilnega naslova v izvršilnem postopku (če možnost izbire v izvršilnem naslovu ni določena).

7. Pri zamudi z izročitvijo obveznic ne gre za denarno terjatev, od katere bi lahko tekle zakonske zamudne obresti po splošnih obligacijskih pravilih. Pri tem je treba imeti pred očmi zasnovo in naravo denacionalizacijskega prava, katerega smoter je v popravi krivic, storjenih v preteklosti, zato je bila zavestno omejena tudi dopustnost uporabe splošnih odškodninskih predpisov. ZDen je v povezavi z Zakonom o Slovenskem odškodninskem skladu (v nadaljevanju ZSOS) in Uredbo o izdaji obveznic in izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, določil odločilne lastnosti obveznic in postopek njihovega izplačevanja. Pri tem je bilo vzpostavljeno fiksno obrestovanje s 6% obrestno mero, ki upniku pripada na podlagi predloženih izvršilnih naslovov in do izplačila katerih je upravičen v denarnem znesku.

8. Po povedanem je pritožba delno utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da upnik za zahtevek iz svojega predloga za izvršbo za izterjavo glavnice in za obresti, ki presegajo znesek obresti, kot upniku pripada na podlagi Zakona o odškodninskem skladu in Uredbo o izdaji obveznic in izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, nima podlage v predloženem izvršilnem naslovu. Upnik pa je upravičen do izplačila denarnega zneska obresti v višini 6%, ki je nižji od zahtevanega zneska zakonskih zamudnih obresti (ta znaša 8%). Sodišče druge stopnje je zato v tem delu pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo v delu, v katerem je bil zavrnjen predlog za dovolitev izvršbe za obresti, kot se obrestuje odškodnina, določena v obveznicah, v skladu z Zakonom o Slovenskem odškodninskem skladu in uredbo o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad, in sicer od zneska 65.812,88 EUR od 31. 3. 2022 dalje in od zneska 67.105,28 EUR od 18. 9. 2019 dalje in v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Za izdajo sklepa o izvršbi je zaradi dolžnikove pravice do ugovora pristojno sodišče prve stopnje. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje tako predlagano izvršbo dovoliti za obresti v višini 6%, ki upniku pripadajo od glavnice, ki jo dolžnik še dolguje ob pravilnem opravljenem obračunu delnega plačila. V preostalem delu pa je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijano odločitev v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).