Administrative court dismisses free legal aid claim for bankruptcy proceedings where statutory exceptions apply.

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Kot pravilno ugotavlja organ za BPP, tožnica ne more biti upravičena do BPP, saj se v skladu s 3. členom ZBPP po posebnem zakonu, in sicer ZFPPIPP, ta del ureja posebno, tako da ni mogoče dodeliti BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na prvi stopnji in drugi stopnji, razen če je bil v postopku odpusta obveznosti vložen ugovor proti odpustu obveznosti. Organ za BPP se pravilno sklicuje na tretji odstavek 383.a člena ZFPPIPP.

Tretji odstavek 383.a člena ZFPPIPP res uvaja izjemo pri dodelitvi BPP pri pravnem svetovanju in zastopanju v postopku osebnega stečaja, ki ga predlaga dolžnik, kadar gre za postopek odpust obveznosti, če je vložen ugovor proti odpustu obveznosti. Kot pravilno navaja tožena stranka, je to mogoče le v primeru, da bi bil vložen ugovor zoper odpust obveznosti, ki pa v obravnavanem primeru ni bil vložen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Novem mestu (v nadaljevanju organ za BPP) zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) kot neutemeljene.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica v okviru prošnje za dodelitev BPP zaprosila za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje, v postopku osebnega stečaja – saj so določene terjatve sporne ter dodatno za zastopanje v postopku odpusta obveznosti. Dodelitev BPP v prvim primeru ni možna, saj skladno s tretjim odstavkom 383.a člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) ni mogoče dodeliti BPP za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja, ki ga predlaga dolžnik. Zoper tožnico se vodi postopek osebnega stečaja pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu pod opr. št. St ..., pri čemer je dne 2. 8. 2019 predlog za začetek stečajnega postopka vložila tožnica sama. Čeprav tožnica navaja, da so določene terjatve sporne, to ni v njeni domeni, pač pa stečajnega upravitelja, ki je vložil drugi dodatni končni seznam preizkušenih terjatev, ki je bil potrjen s sklepom sodišča z dne 10. 3. 2021 in je postal pravnomočen dne 26. 3. 2021. Tožnica nima nobenih pravnih sredstev, saj je bilo o utemeljenosti oziroma spornosti terjatve pravnomočno odločeno.

3. Tožnica vlaga tudi prošnjo za zastopanje v postopku odpusta obveznosti in za vložitev predloga za odpust obveznosti. BPP je skladno s tretjim odstavkom 383.a členom ZFPPIPP mogoče dodeliti, če je bil vložen ugovor proti odpustu obveznosti. Tožnica je dne 26. 02. 2020 podala predlog za odpust obveznosti, toda upnik A., d.o.o. je dne 28. 7. 2020 vložil ugovor proti odpustu obveznosti, zato je Okrožno sodišče v Novem mestu postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo. S strani tožnice je bila vložena pritožba, a jo je Višje sodišče v Ljubljani zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Glede dopustnosti odpusta obveznosti je bilo o predlogu, ki ga je vložila tožnica dne 26. 2. 2020 že pravnomočno odločeno, tako ni dopustno, da bi se smel za te obveznosti ponovno začeti postopek odpusta obveznosti. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da ima tožnica opcijo, da se vsako sredo zglasi v pisarni 102 Okrožnega sodišča v Novem mestu, kjer ji brezplačno pripravijo predlog za odpust obveznosti.

4. Tožnica izpodbija odločbo v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po Zakonu o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V tožbi zatrjuje, da ima možnost vložiti nov predlog za odpust obveznosti in prerekati terjatve upnikov v stečajnem postopku. Priznava, da je bil tožnici odpust obveznosti zavrnjen z utemeljitvijo, da je želela izigrati upnike. Zanjo je pomemben postopek odpusta obveznosti, saj je prezadolžena in ji bodo vsi dolgovi ostali, pri tem pa je del stečajne mase tudi hiša, v kateri prebiva in celotno njeno premoženje, kar pomeni, da ne izigrava upnikov. Sama ne zna pripraviti predloga za odpust obveznosti, zato je morala prvič najeti pravnika. Neutemeljeno je, da je bila njena prošnja zavrnjena, saj je upravičena do BPP v vseh drugih postopkih. Sklicuje se na določila Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki urejajo materialni položaj prosilca in navaja, koliko znaša minimalen dohodek v Republiki Sloveniji. Opozarja, da je bila sama diskriminirana v primerjavi z drugimi upravičenci do BPP, katerim je bila BPP v celoti ugodena in katerim v dohodek ne štejejo otroških dodatkov in kmetijskih subvencij, če ti izpolnjujejo materialni ali vsebinski pogoj za dodelitev BPP. Zatrjuje, da je bila diskriminirana zaradi svojega stanu, ker je brezposelni pek. Izpodbijani odločbi manjkajo razlogi, zakaj je bila konkretno zavrnjena prošnja za BPP, čeprav sama izpolnjuje tako vsebinski kot materialni pogoj. Sodišču predlaga, da po opravljenem naroku izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da se v celoti ugodi njeni prošnji za BPP oziroma podrejeno se zadeva vrne v ponovno odločanje toženi stranki in hkrati določi, da je le-ta tožnici dolžna plačati stroške postopka.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da mora prosilec za BPP izpolnjevati oba pogoja, tako vsebinskega kot finančnega. Če ne izpolnjuje obeh, BPP ni mogoče dodeliti. V tej zadevi tožnica ne izpolnjuje vsebinskega pogoja, izpolnjuje pa finančnega. Vsebinski pogoj nikakor ni izpolnjen, pri čemer tožnica niti z besedo ne pojasni, zakaj je vsebinski pogoj izpolnjen, dokazno breme je pa na njej. Povsem pravilno je, da se v postopku osebnega stečaja prodaja celotno premoženje tožnice, saj je to smisel tega postopka. Toženi stranki ni jasno, o kakšnih otroških dodatkih in kmetijskih subvencijah govori pooblaščenec tožnice. Tožena stranka predlaga, da se ne izvede glavna obravnava, saj je dejansko stanje razjasnjeno, izvedba glavne obravnave pa je nepotrebna, saj tožnica ni pojasnila, o čem bi na naroku izpovedovala. V preostalem delu ponavlja navedbe iz obrazložitve izpodbijane odločbe.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporna pravilnost izpodbijane odločbe, s katero je organ za BPP zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči prve in druge stopnje, v postopku glede osebnega stečaja zaradi spornosti terjatev in za zastopanje v postopku odpusta obveznosti.

8. Tretji odstavek 383.a člena ZFPPIPP določa, da za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja, ki ga predlaga dolžnik, ni mogoče dodeliti BPP. Prvi stavek tega odstavka se ne uporablja za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku odpusta obveznosti, če je bil vložen ugovor proti odpustu obveznosti. Tožnica v konkretnem primeru zaproša za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi s postopkom osebnega stečaja, ki ga je predlagala sama.

9. Po presoji sodišča tožnica neutemeljeno ugovarja, da je organ za BPP zmotno odločil, da ni upravičena do dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči prve in druge stopnje, v postopku glede osebnega stečaja zaradi spornosti terjatev. Kot pravilno ugotavlja organ za BPP, tožnica ne more biti upravičena do BPP, saj se v skladu s 3. členom ZBPP po posebnem zakonu, in sicer ZFPPIPP, ta del ureja posebno, tako da ni mogoče dodeliti BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na prvi stopnji in drugi stopnji, razen če je bil v postopku odpusta obveznosti vložen ugovor proti odpustu obveznosti. Organ za BPP se pravilno sklicuje na tretji odstavek 383.a člena ZFPPIPP. Tožnici ni uspelo izkazati vsebinskega pogoja verjetnega izgleda za uspeh v postopku, kot je to določeno v prvem odstavku 24. člena ZBPP. Zato je organ utemeljeno prošnjo tožnice v tem delu zavrnil. 1

10. Neutemeljena je tožbena navedbe tožnice, da je bila zmotno zavrnjena njena prošnja v delu za zastopanje v postopku odpusta obveznosti in sicer z razlogom, da ima možnost vložiti nov predlog za odpust obveznosti in zaradi dejstva, da se prodaja njeno celotno premoženje. Tretji odstavek 383.a člena ZFPPIPP res uvaja izjemo pri dodelitvi BPP pri pravnem svetovanju in zastopanju v postopku osebnega stečaja, ki ga predlaga dolžnik, kadar gre za postopek odpust obveznosti, če je vložen ugovor proti odpustu obveznosti. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da po sklepu z dne 25. 05. 2021, s katerim je bila zavrnjena pritožba in potrjeno, da se postopek odpusta obveznosti ustavi in predlog za odpust obveznosti zavrne, ni bil podan nov predlog za odpust obveznosti, niti ni bil vložen noben ugovor. Zato posledično BPP v tej zadevi ni mogoče dodeliti, kot pravilno navaja tožena stranka, saj je to mogoče le v primeru, da bi bil vložen ugovor zoper odpust obveznosti, ki pa v obravnavanem primeru ni bil vložen. 2 Iz obrazložitve izpodbijane odločbe tudi izhaja, da je bil predhodni ugovor zoper odpust obveznosti pravnomočno rešen, s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 6. 10. 2020, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 25. 05. 2021.

11. Sodišče pa na tem mestu opozarja, da je skladno s sodno prakso 3 v določenih primerih možno vložiti ponovni predlog za odpust obveznosti, odvisno od razloga, zaradi katerega odpust obveznosti ni bil dovoljen, o čemer pa se sodišče posebej ne opredeljuje, saj to ni predmet odločanja v tem postopku.

12. Tožnica se v tožbi sklicuje, da je upravičena do BPP v vseh drugih postopkih, kar utemeljuje s svojim materialnim položajem. Sodišče temu stališče tožnice ne sledi. Ne glede na finančne okoliščine, morata biti predhodno oba pogoja kumulativno izpolnjena, in sicer tako finančni kot objektivni pogoj po ZBPP. 4 Ker tudi po mnenju sodišča ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBBP oziroma natančneje tretji odstavek 383. a člena ZFPPIPP, je organ prošnjo tožnice za dodelitev BPP po presoji sodišča zavrnil na pravilni pravni podlagi, kar je organ za BPP tudi pojasnil v svoji obrazložitvi.

13. Neutemeljene so tudi tožbene navedbe, da izpodbijani odločbi manjkajo razlogi, zakaj je organ za BPP v konkretnem primeru zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev BPP, čeprav izpolnjuje vsebinski in materialni pogoj oziroma, da manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih. Po presoji sodišča je organ za BPP v izpodbijani odločbi natančno in prepričljivo obrazložil razloge, iz katerih izhaja, da tožnica ne izpolnjuje vsebinskega oziroma objektivnega pogoja. Res je, da se v izpodbijani odločbi organ za BPP ni ukvarjal z izpolnitvijo finančnega pogoja, kar pa ni potrebno, saj je pojasnil, da ni bil predhodno izpolnjen vsebinski oziroma objektivni pogoj. Kot že rečeno pa morata biti izpolnjena oba kumulativno.

14. Sodišče ne more preizkusiti tožbenih navedb o diskriminatorni obravnavi tožnice v primerjavi z vsemi drugimi upravičenci do BPP, katerim je v celoti ugodena BPP in katerim v dohodek ne štejejo otroški dodatki in subvencij, če izpolnjujejo materialni in vsebinski pogoj za dodelitev, saj ni z ničemer utemeljen. Prav tako ni z ničemer utemeljena navedba, da je tožnica diskriminirana zaradi svoje osebne okoliščine oziroma stanu brezposelnega peka. Glede na navedeno sodišče zavrača tožbene navedbe o neutemeljenosti in pomanjkljivi obrazložitvi ter očitke o diskriminatorni obravnavi tožnice. Sodišče kot pavšalne zavrača kršitve 14. člena Ustave RS.

15. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče v postopku tudi ni našlo kršitev, na katere pazi uradoma, niti kršitev ustavnih pravic, je tožbo na podlagi 63. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

16. Sodišče v zadevi ni odločalo na glavni obravnavi, ker pravno relevantno dejansko stanje v zadevi med strankama ni sporno, temveč je sporno pravno vprašanje in naziranje (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), in sicer tretji odstavek 383.a člena ZFPPIPP. Razlaga prava pa je v pristojnosti organa in sodišča.

1 Tako tudi sodba Upravnega sodišča RS I U 1645/2014 z dne 18. 11. 2014.

2 Tako tudi sodba Upravnega sodišča RS I U 1645/2014 z dne 18. 11. 2014.

3 Tako tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 437/2019 z dne 01. 10. 2019.

4 Tako tudi soda Upravnega sodišča RS I U 1324/2014 z dne 24. 09. 2014.