Appeal dismissed; court upheld valuation based on expert report despite alleged procedural errors.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno uporabilo določilo 178. člen ZIZ, ki določa, da vrednost nepremičnine ugotovi sodišče na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da znaša tržna vrednost dolžničine do ½ solastne nepremičnine ID znak: parcela X 538/56 na dan 8. 2. 2022 53.950,00 EUR.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnica in uvodoma uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Priznava, da na dopolnitev cenitve sodnega cenilca A. A., v kateri je odgovarjal na njene pripombe zoper cenitev, sicer res ni podala nobene izjave, kar pa sodišča ne odvezuje, da tudi samo po uradni dolžnosti preizkusi popolnost, jasnost in razumljivost dopolnjene cenitve. Te dolžnosti sodišče ni opravilo, kar je razvidno iz samega izpodbijanega sklepa, v katerem se sodišče zgolj sklicuje na odgovore cenilca na pripombe, čeprav je jasno, da sodni cenilec vseh pomanjkljivosti, na katere je opozorila v pripombah, s svojimi odgovori ni odpravil oziroma jih ni odpravil v celoti. Sodišče bi zato moralo po uradni dolžnosti postopati po določilu 254. člena ZPP in tudi samo sodnega cenilca pozvati k odpravi pomanjkljivosti. Ker tega ni storilo, je kršilo 254. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, saj je zaradi te kršitve prišlo tudi do zmotne ugotovitve dejanskega stanja v zvezi s tržno vrednostjo njenega solastniškega deleža, ki je tako ugotovljena nepravilno. Sodišču tudi očita, da se ni konkretizirano opredelilo do njenih pripomb zoper cenitev sodnega cenilca in da je v izpodbijanem sklepu zgolj povzelo najprej njene pripombe, v nadaljevanju pa odgovore cenilca na te pripombe, nato pa brez navedbe konkretnih razlogov, zakaj šteje, da je sodni cenilec ustrezno odgovoril na njene pripombe, zaključilo, da je takšna cenitev sodnega cenilca popolna, izdelana v skladu s pravili stroke in znanosti, jasna, razumljiva in brez neskladij. S tem je sodišče prve stopnje zagrešilo tako absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, kot tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj se ta zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu zaradi pomanjkanja razlogov o njem ne da preizkusiti. Tudi omenjeni kršitvi sta imeli za posledico zmotno ugotovitev dejanskega stanja glede odločilnih dejstev, ki vplivajo na ugotovitev tržne vrednosti njenega solastniškega deleža nepremičnine, ki je predmet izvršbe. Posledično je sodišče v izpodbijanem sklepu napačno uporabilo tudi materialno pravo, to je določili 178. in 179. člena ZIZ.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predmet pritožbenega preizkusa je sklep o ugotovitvi tržne vrednosti dolžničinega solastniškega deleža nepremičnine ID znak: parcela X 538/56, na katerega je bila dovoljena predmetna izvršba.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno uporabilo določilo 178. člen ZIZ, ki določa, da vrednost nepremičnine ugotovi sodišče na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve.

6. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodni cenilec gradbene stroke glede ugotovitve tržne vrednosti solastnega deleža dolžničine nepremičnine izdelal pisno cenitveno poročilo in da je dolžnica zoper cenitveno poročilo podala pripombe, da je cenitev mestoma nepopolna, nejasna in da se ne da ustrezno preizkusiti. Posamezne pripombe dolžnice je sodišče prve stopnje v bistvenem v izpodbijanem sklepu tudi povzelo. Sodišče prve stopnje je nadalje navedlo, da je cenilec v odgovoru podal pojasnila na dolžničine pripombe o tem, kako je določil neto (uporabno) površino stanovanjske hiše, kako je določil % pri prilagajanju primerljivih hiš na obravnavano, na kakšen način je ocenil vrednost m2 uporabne površine nadomestnih objektov brez zemljišča in komunale, da je pojasnil tudi, zakaj je uporabil dva načina vrednotenja nepremičnine in vplivanje okoliščin prodaje zgolj solastniškega deleža nepremičnine in obstoječe služnosti na vrednost nepremičnine in da se dolžnica v roku do odgovora cenilca ni izjavila. Zaključilo je, da je sodni cenilec cenitev izdelal strokovno in argumentirano, da je ustrezno odgovoril na vse pripombe dolžnice na cenitev in cenilnemu poročilu, ki ga je ocenilo za strokovnega, argumentiranega in brez neskladij in pomanjkljivosti, glede ugotovitve tržne vrednosti v celoti sledilo.

7. Ob povzetih razlogih sodišča prve stopnje ni pritrditi pritožbi, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Sodišče prve stopnje se je ob zgoraj povzetem do pripomb dolžnice zoper cenitveno poročilo v izpodbijanem sklepu vsebinsko opredelilo, pri čemer pritožnica prav z ničemer ne konkretizira, v čem naj bi bila neutreznost cenilčevih odgovorov (in katerih) na njene pripombe, niti kršitve, zaradi katere sedaj v pritožbi vsebinsko zatrjuje poseg v pravico do izjave 1 . Prav tako ni zagrešilo bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Ta postopkovna kršitev, na katero sodišče druge stopnje pazi tudi po uradni dolžnosti, je podana le takrat, kadar odločbe zaradi napak v izreku ali obrazložitvi objektivno ni mogoče preizkusiti, kar pa ni primer v tej zadevi. Sodišče prve stopnje je namreč obrazložilo, da je cenilec podal pojasnila na vse pripombe dolžnika, zaradi česar je zaključek sodišča prve stopnje, da je cenilec ustrezno odgovoril na pripombe dolžnice in da je cenitev sodnega cenilca popolna, izdelana v skladu s pravili stroke in znanosti, jasna in razumljiva, mogoče preizkusiti.

8. Dolžnica nadalje tudi neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje samo po uradni dolžnosti preizkusiti popolnost, jasnost in razumljivost odgovorov cenilca na njene pripombe. Dolžnica se namreč pred sodiščem prve stopnje kljub pozivu sodišča prve stopnje, ni izjavila na odgovor cenilca na njene pripombe, kar pritožbeno ni sporno, v pritožbi pa tudi konkretneje ne pojasni, katere so tiste pomanjkljivosti cenitve, na katere sodni cenilec v dopolnitvi ni podal odgovora in so ostale brez pojasnila. Ker je sodišče prve stopnje obrazloženo in s tem prepričljivo pojasnilo, da je cenilec podal odgovore in pojasnila na vse pripombe dolžnice in je cenilno poročilo ocenilo kot strokovno, popolno, brez neskladij in pomanjkljivosti, ni utemeljen pritožbeni očitek, da je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje kršilo 254. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP in 15. členom ZIZ. Posledično ni utemeljena preveč posplošena graja zatrjevane relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ.

9. Sodišče prve stopnje je po obrazloženem pravilno sledilo cenitvenemu poročilu ter pravilno na njegovi podlagi ugotovilo tržno vrednost dolžnici solastnega dela nepremičnine.

10. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, prav tako pa ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.

1 pri čemer je pritožnica v postopku prve stopnje imela možnost, da se o pojasnilih izvedenca izjavi, čemur v pritožbi tudi sama pritrjuje, pa svoje pravice ni realizirala