Appeal dismissed because first instance court only ruled on appeal admissibility, not tax waiver.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe first-instance court rejected the appellant's appeal against a higher court's decision, ruling that the appeal was inadmissible. The appellant argued for a waiver of court fees due to poverty and inability to pay, claiming the lower court failed to address this financial status. The appellate court dismissed the appeal because the first-instance court correctly limited its review to the admissibility of the appeal under Article 402 of the Criminal Procedure Act, rather than deciding on fee waivers which are not provided for in that specific procedural context.
Legislator headnote
AI generatedTretji odstavek 402. člena Zakona o kazenskem postopku; Pritožba zoper sklep višjega sodišča, ki odloča o dovoljenosti pritožbe, ne predvideva določil za oprostitev plačila sodne takse, zato sodišče prve stopnje ni dolžno razmatrati materialne nezmožnosti plačila kot razlog za oprostitev.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
I. Pritožba obsojene A. A. se zavrne kot neutemeljena.
II. Obsojeno A. A. se plačila sodne takse oprosti.
[JEDRO]
Z izpodbijanim sklepom namreč prvostopenjsko sodišče sploh ni odločalo o obsojenkini zmožnosti plačila naloženih ji taksnih obveznosti, marveč (zgolj) o dovoljenosti vložene pritožbe zoper sklep višjega sodišča.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pritožbo obsojene A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru II Kp 28678/2011 z dne 8. 12. 2022 na podlagi tretjega odstavka 402. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) kot nedovoljeno zavrglo.
2. Zoper tak sklep se je obsojena pritožila, smiselno zaradi graje nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Kot pritožbeni razlog namreč navaja nezmožnost plačila sodne takse in hkrati poda obrazložitev šibkega premoženjskega statusa, ki ogrožajo njeno preživljanje. Pritožbenemu sodišču predlaga, da jo plačila sodne takse oprosti.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je postopalo v skladu s tretjim odstavkom 402. člena ZKP, je pravilna in zakonita. Obstoječi ZKP namreč pritožbe zoper sklep višjega, torej pritožbenega sodišča, s katerim je odločalo o pritožbi obsojene v konkretnem primeru, ne predvideva, takšnega določila pa ne vsebuje niti Zakon o sodnih taksah. Pritožbeno zavzemanje za oprostitev plačila sodne takse ter opisovanje neugodnih premoženjskih razmer (vezanih na kreditno obremenjenost, ki glede na trditev pritožnice mesečno presega prejemek njene pokojnine) kot razloga za nezmožnost plačila taksne obveznosti, pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ne more omajati. Z izpodbijanim sklepom namreč prvostopenjsko sodišče sploh ni odločalo o obsojenkini zmožnosti plačila naloženih ji taksnih obveznosti, marveč (zgolj) o dovoljenosti vložene pritožbe zoper sklep višjega sodišča. Posledično obsojena s povzeto pritožbeno obrazložitvijo ne more uspeti.
5. Iz navedenih razlogov, in ker pritožnica niti v preostalem ne navaja nič takšnega, kar bi lahko omajalo izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče o pritožbi obsojene odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).
6. Izrek o stroških pritožbenega postopka, in sicer plačilu sodne takse, temelji na določbah četrtega odstavka 95. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP in je posledica neugodnih materialnih razmer obsojene.