Appeal allowed: Personal bankruptcy petition dismissed below due to missing debt eligible for discharge.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Pravni interes po sodni intervenciji oziroma po sodnem posegu v določeno pravno razmerje je izkazan tudi v primeru, če bi s sodno intervencijo predlagateljica začetka postopka osebnega stečaja lahko dosegla drugačen položaj od obstoječega, to pa bi ji lahko prinesle pravne posledice odpusta obveznosti. Sodišče prve stopnje je (po tem, ko je pravilno ugotovilo, da odpust obveznosti na terjatve iz naslova globe in na podlagi zakonite preživnine ne učinkuje, saj takšne terjatve s koncem postopka osebnega stečaja ne prenehajo in bi jih upniki lahko uveljavljati proti stečajni dolžnici tudi po koncu postopka osebnega stečaja – drugi odstavek 408. člena ZFPPIPP) očitno ocenilo, da dolžnica ne more doseči odpusta obveznosti in je zato predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavrglo.

Vendar pa iz izpodbijanega sklepa izhaja tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima dolžnica zapadlo in neplačano terjatev do upnika v znesku 226,50 EUR, na katero pa odpust obveznosti lahko učinkuje, sodišče prve stopnje pa tega pri svoji odločitvi očitno ni upoštevalo. Pritožnici pravnega interesa za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja in predloga za odpust obveznosti ob obstoju dolga, ki bi ji bil lahko odpuščen, ni mogoče odreči.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo: (I.) predlog za začetek postopka osebnega stečaja in (II.) predlog za odpust obveznosti.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila dolžnica in (smiselno) predlagala spremembo izpodbijanega sklepa oziroma njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnica navaja, da je nezaposljiva invalidna oseba in da nima nobenega premoženja. Ne predstavlja si, kako bo poplačala vse nastale dolgove. Če jih ne bo, pa ji grozi celo zaporna kazen. Opozarja, da je k predlogu za začetek osebnega stečaja priložila tudi spisek terjatev Davčne uprave, ki predstavljajo njene najvišje obveznosti, zanima jo, zakaj jih sodišče v izpodbijanem sklepu ni obravnavalo. Prosi za pomoč ali pa vsaj za nasvet, kako naj se reši dolgov, ki jo psihično zelo bremenijo. V marcu 2023 odhaja na zdravljenje odvisnosti, rada bi končno začela živeti normalno življenje.

5. Osnovni namen postopka osebnega stečaja določa prvi odstavek 382. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP, po katerem se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih. Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje (ki ji pritožnica ne nasprotuje), da je dolžnica brezposelna, prejema le denarno socialno pomoč in varstveni dodatek ter da ni lastnica nepremičnin ne premičnin večje vrednosti, je pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da namena osebnega stečaja iz prvega odstavka 382. člena ZFPPIPP ne bo mogoče doseči.

6. Višje sodišče sicer soglaša s sodiščem prve stopnje, da ni izgledov, da bi v obravnavanem postopku osebnega stečaja upniki prejeli poplačilo svojih terjatev in da se zaradi tega z vodenjem postopka osebnega stečaja predlagateljičin pravni položaj ne bi v ničemer spremenil, saj bi se ta zaradi neobstoja premoženja končal brez razdelitve upnikom in brez (vsaj delnega) prenehanja njihovih terjatev. Vendar pa je pri odločanju v tej zadevi potrebno upoštevati tudi drugotni cilj postopka osebnega stečaja: to je, da dolžnik doseže odpust obveznosti, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji (drugi odstavek 382. člena ZFPPIPP v zvezi s 409. členom ZFPPIPP). S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti namreč preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu tega zakona učinkuje odpust obveznosti.

7. Kot je navedlo sodišče prve stopnje, je pravni interes po sodni intervenciji oziroma po sodnem posegu v določeno pravno razmerje izkazan tudi v primeru, če bi s sodno intervencijo predlagateljica začetka postopka osebnega stečaja lahko dosegla drugačen položaj od obstoječega, to pa bi ji lahko prinesle pravne posledice odpusta obveznosti. Sodišče prve stopnje je (po tem, ko je pravilno ugotovilo, da odpust obveznosti na terjatve iz naslova globe in na podlagi zakonite preživnine ne učinkuje, saj takšne terjatve s koncem postopka osebnega stečaja ne prenehajo in bi jih upniki lahko uveljavljati proti stečajni dolžnici tudi po koncu postopka osebnega stečaja – drugi odstavek 408. člena ZFPPIPP) očitno ocenilo, da dolžnica ne more doseči odpusta obveznosti in je zato predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavrglo.

8. Vendar pa iz izpodbijanega sklepa izhaja tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima dolžnica zapadlo in neplačano terjatev do upnika T. d.o.o. v znesku 226,50 EUR, na katero pa odpust obveznosti lahko učinkuje, sodišče prve stopnje pa tega pri svoji odločitvi očitno ni upoštevalo. Pritožnici pravnega interesa za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja in predloga za odpust obveznosti ob obstoju dolga, ki bi ji bil lahko odpuščen, ni mogoče odreči.

9. Zaradi navedenega je višje sodišče izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), v katerem bo sodišče prve stopnje ob upoštevanju dolžničine (zaenkrat) edine znane obveznosti, na katero bi lahko vplival odpust obveznosti obveznosti (v znesku 226.50 EUR upnika T. d.o.o.) in morebitnih ostalih obveznosti ponovno preizkusiti (ob upoštevanju morebitnih ovir za začetek postopka odpusta obveznosti), ali obstoji njen pravni interes za postopek osebnega stečaja in odpust obveznosti.

10. Res gre za relativno nizek znesek, zato bo pritožnica, v kolikor bo (po razveljavitvi izpodbijanega sklepa) še vedno vztrajala pri svojih predlogih, morala upoštevati tudi, da postopek odpusta obveznosti ne prinaša le ugodnosti (odpust obveznosti po končanem postopku odpusta obveznosti), temveč ima v času trajanja preizkusne dobe stečajni dolžnik tudi številne obveznosti, ki jih mora izpolnjevati in da do odpusta obveznosti pride šele po uspešno prestani preizkusni dobi. Pri tem pa sodišče ob zaključku preizkusne dobe pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti ponovno preizkusi, ali obstoji kakšna ovira za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena tega zakona.

11. Višje sodišče sicer verjame, da dolžnico izvršbe in upniki obremenjujejo, vendar pa postopek osebnega stečaja stečajne dolžnice zaradi določbe drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP (ki določa, za katere terjatve odpust obveznosti ne učinkuje) ne more rešiti tega bremena, saj bi odpust obveznosti (po uspešno prestani preizkusni dobi in ob odsotnosti obstoja ovir za odpust) lahko učinkoval le na navadne terjatve (zaenkrat le terjatev v znesku 226.50 EUR upnika T. d.o.o. (četrti odstavek 407. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.