Supreme Court rejects revision application due to lack of specific legal question and substantive argumentation.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele tako popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upnik je na podlagi pravnomočne sodbe P 48/2008 z dne 15. 4. 2010 vložil predlog za izvršbo. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi I 122/2022 dovolilo izvršbo, nato pa zavrnilo ugovor dolžnika in odločilo o stroških postopka.

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbi in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper ta sklep dolžnik vlaga predlog za dopustitev revizije. Dopustitev revizije predlaga glede vprašanj:

1. Ali je pretrganje zastaranja vezano na vložitev predlog za izvršbo?

2. Ali po pretrganju zastaranja začne zastaranje znova teči, ali se čas, ki je pretekel pred pretrganjem zastaranja, šteje v zastaralni rok?

4. Predlog ni popoln.

5. Vrhovno sodišče kot precedenčno sodišče v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja predvsem javno funkcijo – z razvojem sodne prakse in razlago prava, ki naj bo ex ante vodilo nižjim sodiščem pri odločanju.

6. ZPP postavlja v četrtem odstavku 367.b člena stroge zahteve glede obvezne vsebine predloga. V njem mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje. Ravno tako mora natančno in konkretno navesti pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno oziroma zatrjevati in opisati kršitve pravdnega postopka. Predstaviti mora okoliščine, ki kažejo na pomembnost vprašanja ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Izkazati mora tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

7. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele tako popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso. 1

8. Predlog za dopustitev revizije v obravnavani zadevi teh zahtev ne izpolnjuje. Razen pavšalnega zapisa, da so izpolnjeni pogoji iz 367.a člena ZPP, predlog ne ponudi nikakršne vsebinske obrazložitve. Ne vsebuje namreč nikakršne razlage, zakaj so postavljena vprašanja pomembna za pravni red; ne pojasni, kako sta nižji sodišči razumeli sporno pravno pravilo in zakaj naj bi bilo njuno razumevanje napačno, ne pojasni niti, kakšna je sodna praksa višjih in Vrhovnega sodišča in kako naj bi odločitev v konkretni zadevi od nje odstopala. Predlog vsebuje le navedbo, da materialno pravo ne določa, glede pretrganja zastaranja, takšne razlage, kot jo je napravilo sodišče prve (in druge) stopnje. Predlog za dopustitev revizije je vsebinsko tako izvotljen, saj ne vsebuje relevantnih pojasnil, temveč v celoti prezre odgovore pritožbenega sodišča in z njimi ne polemizira oziroma se do njih sploh ne opredeljuje.

9. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlog zaradi neizpolnjevanja zahtev iz četrtega in petega odstavka 367.b člena ZPP nepopoln, zato ga je na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP, vključno z v njem vsebovano stroškovno zahtevo, zavrglo.

10. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Primerjaj II DoR 341/2019 z dne 5. 9. 2019, II DoR 382/2019 z dne 5. 9. 2019 in druge.