Supreme Court dismisses revision application as it lacks importance for legal certainty or uniform application of law.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Pravda se je začela že leta 2008. Tožnik je s tožbo, vloženo 9. 12. 2008, zahteval od toženca, svojega nekdanjega delavca, da mu povrne škodo v višini 58.353,29 EUR, ki mu jo je povzročil v prometni nezgodi 27. 6. 2008, ko je bil pri njem zaposlen kot poklicni voznik in se je s tovornim vozilom s priklopnikom prevrnil na bok. Prvostopenjsko sodišče je o zahtevku že odločalo. V zadnjem (četrtem) sojenju je moralo prvostopenjsko sodišče odločiti o tem, ali tožniku pripada odškodnina v višini 16.267,89 EUR z zakonskimi obrestmi od 9. 12. 2008 dalje. Višji tožbeni zahtevek tožnika je bil že prej pravnomočno zavrnjen.

2. Prvostopenjsko sodišče je odločilo, da mora toženec plačati tožniku 16.276,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Pritožbeno sodišče je zavrnilo toženčevo pritožbo. Zaključilo je, da je toženec že v prejšnji pritožbi neuspešno izpodbijal ugotovitve (izvedenca in sodišča) v zvezi s toženčevo hitrostjo vožnje pred prevrnitvijo vozila. Izvedenca (avtomobilske stroke in za raziskavo prometnih nezgod) sta potrdila, da je bila prikolica predelana, vendar da to ni bil vzrok za nesrečo. Skrajšanje prikolice ni bistveno vplivalo na nastanek prometne nezgode. Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je upoštevalo odgovore izvedencev le glede vprašanj, za katera sta bila angažirana.

4. Zoper to sodbo toženec vlaga predlog za dopustitev revizije. Dopustitev revizije predlaga glede vprašanj:

◦ Je sodišče v konkretnem primeru ravnalo v nasprotju z določbama 2. in 3. odst. 254. člena ZPP?

◦ Ali je sodni izvedenec Griparič s tem, ko je podal mnenje o vplivu predelave prikolice na stabilnost skupine vozil in posledično na nastanek prometne nesreče, prekoračil nalogo, ki mu jo je zadalo sodišče, ali pa je pri tem ravnal pravilno in v skladu z določbo 251. člena ZPP?

◦ Je sodišče pri dokazovanju z obema izvedencema postopalo pravilno? Je sodišče pravilno ocenilo obe izvedenski mnenji oz. je dovolj pozornosti in dokazne ocene namenilo razhajanju med mnenjema izvedencev glede vpliva predelave prikolice na stabilnost skupine vozil in na nastanek prometne nezgode? Je v tem kontekstu sodišče postopalo prav, ko kljub zaznanemu razhajanju med mnenji izvedencev ni nadaljevalo dokazovanja s tema ali drugimi izvedenci ter je zavrnilo revidentove dokazne predloge po soočenju obeh izvedencev ter po postavitvi novega izvedenca za raziskavo prometnih nesreč?

◦ Ali je bilo pravilno postopanje sodišča, ki je sodbo oprlo na izvedensko mnenje sodnega izvedenca Pušavca, da predelava prikolice ni bila vzrok prometne nesreče, čeprav je ta izvedenec tovrsten zaključek podal na podlagi njegove poprejšnje ugotovitve, da ne more strokovno dognati, ali je bila prikolica sploh predelana, in če je bila, na kakšen način?

◦ Je bilo postopanje sodišča, ki izvedencu Gripariču ni dovolilo, da v okviru podaje celovitega in natančnega mnenja poda tudi odgovor na vprašanje (vprašanje vpliva predelave prikolice na nastanek nesreče), za katerega naj bi bil kompetenten le izvedenec Pušavec, po drugi strani pa je izvedencu Pušavcu dovolilo, da odgovori na vprašanje, za katerega je kompetenten le izvedenec Griparič (vprašanje, ali je bila prikolica sploh predelana), procesnopravno ustrezno?

◦ Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo pri napolnitvi pravnega standarda »huda malomarnost«, predvsem v luči dejstev, da dejanska hitrost vožnje revidenta nikoli ni bila ugotovljena skladno z dokaznim standardom prepričanja, da lahko izvedenčeva ugotovitev hitrosti »okrog 80 km/h« dejansko pomeni tudi 71 km/h in da je izvedenec ugotovil, da je revident, ko je pripeljal na kraj škodnega dogodka, svojo hitrost zmanjšal, saj je videl prometni znak, ki nakazuje na ovinek?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, 1 v nadaljevanju ZPP). Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.