Legislator Case Law & Legislation
VSC Sklep I Kp 13781/2021 ECLI:SI:VSCE:2022:I.KP.13781.2021.2 AI generated

Appeal against detention order dismissed; court upheld risk of flight and recidivism based on weak social ties.

Case Number VSC Sklep I Kp 13781/2021
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court in Celje dismissed the appeal against a detention order issued two months after the first instance trial. The defense argued for release citing lack of funds and temporary housing, while the prosecution emphasized the defendant's history of living abroad and drug dependency. The court rejected these claims, ruling that the defendant's lack of family, employment, and assets created a high probability of flight and recidivism, justifying continued detention.

Legislator headnote

AI generated

ZKP 201. odst. 1; 207. odst. 2; ZKP 402. odst. 5: Detention orders may be upheld if the defendant lacks strong social ties and poses a concrete risk of flight or recidivism, overriding temporary housing arrangements.

Keywords

AI generated
detention order risk of flight recidivism danger social ties assessment appeal against detention

Cited Legislation

AI generated
207. odst. 2 ZKP
201. odst. 1 ZKP
116. odst. 1 točka 1 KZ-1
402. odst. 5 ZKP
95. člen ZKP
Če bo za obtoženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za pritožbo zoper sklep o priporu po tarifni številki 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3.
74013 Taksne tarife
člen ZKP), bo sodno takso za pritožbo zoper sklep o priporu po tarifni številki 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3.
3. člen in 7. točka 1. odstavka 5. člen ZST-1
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

V skladu z uveljavljeno ustavno-sodno prakso gre izpostaviti, da je verjetnost bega odvisna predvsem od trdnosti vezi obtoženca s socialnim okoljem, v katerem živi (družina, zaposlitev), njegovega značaja, premoženja, vezi s tujim okoljem ipd.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Na podlagi določbe drugega odstavka 207. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), je senat sodišča prve stopnje dva meseca po zadnjem preizkušanju pripora ugotovil, da so še vedno podani razlogi za pripor zoper obtoženega A. A. Obtoženi se nahaja v priporu od 14. 3. 2021 od 6.52 ure dalje iz pripornih razlogov begosumnosti in ponovitvene nevarnosti po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Pravnomočno je obtožen kaznivega dejanja umora po 1. točki 116. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in poskusa kaznivega dejanja umora po 1. točki 116. člena v zvezi s 34. členom KZ-1.

2. Zoper ugotovitveni sklep o priporu se je pravočasno pritožila obtoženčeva zagovornica. Uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zagovornica meni, da je pripor zoper obtoženega neustrezen ukrep in v nasprotju z določili ZKP. Smiselno predlaga odpravo pripora ali njegovo nadomestitev z milejšim ukrepom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pri izpodbijanju zaključkov prvostopenjskega sodišča o nadaljnjem obstoju utemeljenega suma kot temeljnega pogoja za pripor zoper obtoženca, pritožnica izpostavlja, da kljub pridobljenim trem izvedenskim mnenjem psihiatrične stroke še vedno ostaja odprto vprašanje in dvom obtoženčevo prištevnost v času storitve očitanih mu kaznivih dejanj. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dokazni predlog obrambe za postavitev novega, neodvisnega in nepristranskega izvedenca psihiatrične stroke.

5. Kot navaja že sama pritožnica v razlogih pritožbe, so izvedenska mnenja glede obtoženčevega zavedanja pomena dejanj in obvladovanja ravnanja v času storitve obravnavanih kaznivih dejanj, skladna. Dokazno ocenjevanje strokovne pravilnosti izvedenskih mnenj pa bo naloga, ki jo bo upravičen v predmetni fazi kazenskega postopka opraviti zgolj razpravni senat. Enako velja tudi glede odločanja o tem, kateri dokazni predlogi bodo še izvedeni tekom glavne obravnave. Sicer pa je zunajobravnavni senat prvostopenjskega sodišča pod točko 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno in v mejah svojih pristojnosti ocenil trenutno dejansko stanje ter zanesljivo zaključil, da doslej izvedeni dokazi zahtevanega dokaznega standarda niso omajali.

6. Pritožnica oporeka zaključkom prvega sodišča glede pripornega razloga obtoženčeve begosumnosti. Navaja, da je obtoženec v zadnjem času bival pri B. B. in C. C., katerih bivališče je znano. Obtoženi tudi nima finančnih sredstev, ki bi mu omogočala beg v tujino.

7. Sodišče prve stopnje je v zvezi z begosumnostjo pri obtožencu povsem utemeljeno izpostavilo okoliščine, kot so te, da obtoženec na naslovu stalnega bivališča dejansko ni prebival, da sta mu sicer dve osebi nudili prostor za spanje, zadnja leta pa naj bi se nahajal v različnih državah, tudi v Indiji, od koder naj bi se vrnil leta 2020. Gre torej za zelo ohlapno vezanost na ozemlje Republike Slovenije, v povezavi s samo težo kaznivih dejanj, ki naj bi jih storil. Opozorilo pa je tudi na dejstvo, da obtoženec v Sloveniji nima prebivališča, družine, zaposlitve, premoženja in ga tako na naše ozemlje ne veže nobena navezna okoliščina. V skladu z uveljavljeno ustavno-sodno prakso gre izpostaviti, da je verjetnost bega odvisna predvsem od trdnosti vezi obtoženca s socialnim okoljem, v katerem živi (družina, zaposlitev), njegovega značaja, premoženja, vezi s tujim okoljem ipd.

8. Neutemeljeni so prav tako očitki obrambe, ki se nanašajo na presojo pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. Pritožbeno sodišče sprejema izčrpne in skrbno argumentirane zaključke sodišča prve stopnje pod točko 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da ugotovljene dejanske okoliščine objektivne (teža, način in okoliščine izvršitve kaznivih dejanj) in subjektivne (obtoženčeva odvisnost od prepovedanih drog, nepredvidljivost, agresivnost in brutalnost pri izvršitvi kaznivih dejanj, že predhodno izražene grožnje z ubojem mame in sestre) narave izkazujejo povsem realno in konkretno nevarnost, da bi utegnil obtoženec na prostosti s takšnimi oziroma podobnimi kaznivimi dejanji nadaljevati.

9. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo obtoženčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno.

10. Če bo za obtoženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za pritožbo zoper sklep o priporu po tarifni številki 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.