Supreme Court dismisses appeal on mental health placement, ruling capacity issues are administrative, not judicial.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Vrhovno sodišče je v predlogu izpostavljene vidike problematike v postopkih nameščanja oseb v varovane oddelke socialno varstvenih zavodov brez privolitve (75. do 79. člen ZDZdr) že obravnavalo v zadevah II Ips 51/2019 z dne 25. 4. 2019 in II Ips 71/2019 z dne 27. 6. 2019. Upoštevalo je, da psihiatrične bolnišnice niso namenjene dolgoročnemu bivanju oseb, po tem, ko se njihovo zdravljenje zaključi in da bi njihovo nadaljnje zadržanje v psihiatrični bolnišnici lahko pripeljalo do prekomernega obremenjevanja slednjih. Vendar druge rešitve, ki bi v večji meri varovala človekovo dostojanstvo in varnost drugih, v dani situaciji ni našlo. Prav tako je predlagatelj v predlogu ne nakaže. Pri tem ni odveč dodati, da je Ustavno sodišče v zadevi U-I-477/18-19 (Up-93/18-37) z dne 23. 5. 2019 odločilo, da je ZDZdr v neskladju z Ustavo ter Državnemu zboru naložilo, da mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku devetih mesecev po objavi te odločbe v Uradnem listu RS, Vladi pa, da mora brez nepotrebnega odlašanja sprejeti nujne ukrepe in zagotoviti ustrezne prostorske zmogljivosti v socialno varstvenih zavodih in dovolj osebja, ki bo lahko zagotavljalo ustrezne socialnovarstvene storitve. Do dneva odločanja o predlagateljevem predlogu novela ZDZdr ter naloženi nujni ukrepi še niso bili sprejeti. Problem varstva človekovih pravic, s katerim je v obravnavani zadevi soočena celotna družba, presega sodniškopravno razlagalno ustvarjalnost. V izhodišču namreč ne gre za pravni, marveč prostorsko organizacijski problem. Zato so tudi rešitev zanj prostorsko organizacijska (in ne pravnorazlagalna) dejanja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se nasprotnega udeleženca sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda Dom Lukavci za dobo enega leta, in sicer od dne 16. 12. 2022 do 16. 12. 2023, ter da se do sprostitve mesta v varovanem oddelku navedenega socialno varstvenega zavoda nasprotnega udeleženca zadrži v UKC Maribor, Oddelek za psihiatrijo, Enota za forenzično psihiatrijo, kjer je trenutno nameščen, pri čemer se čas zadržanja v UKC Maribor všteje v čas namestitve v Domu Lukavci.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi predlagatelja in Doma Lukavci zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Predlagatelj predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

- Ali je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbi 39. in 75. člena ZDZdr s tem, ko je sklenilo, da se do sprostitve prostega mesta v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda Doma Lukavci nasprotnega udeleženca zadrži v UKC Maribor, Oddelek za psihiatrijo, Enota za forenzično psihiatrijo, kjer je trenutno nameščen?

- Ali je namestitev oseb v psihiatrične bolnišnice, ki ne izpolnjujejo pogojev iz 39. člena ZDZdr za bolnišnično zdravljenje brez privolitve, izpolnjujejo pa pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod iz 75. člena ZDZdr, sprejemljiva z vidika posega v ustavne pravice drugih pacientov, ki bi nujno potrebovali psihiatrično hospitalno oskrbo, pa je v primeru prezasedenosti postelj ne bodo mogli dobiti?

- Ali je nasprotni udeleženec, ki potrebuje institucionalno varstvo v socialno varstvenem zavodu, pa mu ga v ustrezni obliki psihiatrična bolnišnica ne more v celoti zagotoviti, v neenakem položaju z osebami, ki jim je takšna oskrba omogočena?

4. Predlog ni utemeljen.

5. Predlagatelj dopustitev predlagane revizije utemeljuje s tem, da je bolnišnično zdravljenje nasprotnega udeleženca pri njem zaključeno, da so oddelki za psihiatrijo v bolnišnicah namenjeni obravnavanju urgentnih stanj oziroma bolezni in da se zaradi sodne prakse zadržanja oseb v psihiatričnih bolnišnicah do sprostitve mesta v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda te bolnišnice soočajo s prezasedenostjo, s čimer so kršene pravice oseb, ki se zadržijo v bolnišnicah, že nameščenih pacientov, kot tudi morebitnih novih pacientov.

6. Vrhovno sodišče je navedene vidike problematike v postopkih nameščanja oseb v varovane oddelke socialno varstvenih zavodov brez privolitve (75. do 79. člen Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr)) že obravnavalo v zadevah II Ips 51/2019 z dne 25. 4. 2019 in II Ips 71/2019 z dne 27. 6. 2019. Upoštevalo je, da psihiatrične bolnišnice niso namenjene dolgoročnemu bivanju oseb, po tem, ko se njihovo zdravljenje zaključi in da bi njihovo nadaljnje zadržanje v psihiatrični bolnišnici lahko pripeljalo do prekomernega obremenjevanja slednjih. Vendar druge rešitve, ki bi v večji meri varovala človekovo dostojanstvo in varnost drugih, v dani situaciji ni našlo. Prav tako je predlagatelj v predlogu ne nakaže. Pri tem ni odveč dodati, da je Ustavno sodišče RS v zadevi U-I-477/18-19 (Up-93/18-37) z dne 23. 5. 2019 odločilo, da je ZDZdr v neskladju z Ustavo ter Državnemu zboru naložilo, da mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku devetih mesecev po objavi te odločbe v Uradnem listu RS, Vladi pa, da mora brez nepotrebnega odlašanja sprejeti nujne ukrepe in zagotoviti ustrezne prostorske zmogljivosti v socialno varstvenih zavodih in dovolj osebja, ki bo lahko zagotavljalo ustrezne socialnovarstvene storitve. Do dneva odločanja o predlagateljevem predlogu novela ZDZdr ter naloženi nujni ukrepi še niso bili sprejeti. Problem varstva človekovih pravic, s katerim je v obravnavani zadevi soočena celotna družba, presega sodniškopravno razlagalno ustvarjalnost. V izhodišču namreč ne gre za pravni, marveč prostorsko organizacijski problem. Zato so tudi rešitev zanj prostorsko organizacijska (in ne pravnorazlagalna) dejanja. Vrhovno sodišče, ki že od leta 2016 izvršilno vejo oblasti opozarja na problematiko nameščanja oseb, ki potrebujejo varstvo v varovanih oddelkih socialno varstvenih zavodov, pa je pred kratkim dalo pobudo za sestanek s pristojnimi ministri, na katerem bi ti lahko sprejeli resno zavezo s konkretnim finančno podprtim načrtom ukrepov za rešitev te akutne problematike.

7. Glede na pojasnjeno Vrhovno sodišče zaključuje, da pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).