Appeal dismissed; final success determines costs despite intermediate procedural successes in joined civil proceedings.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

V skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP mora stranka, ki v postopku ne uspe, nasprotni stranki povrniti njene potrebne pravdne stroške. V konkretnem primeru je tožnica uspela s tožbenim zahtevkom po tožbi, medtem ko toženka s tožbenim zahtevkom po nasprotni tožbi ni uspela. Res je toženka na prvi stopnji dvakrat uspela, vendar pa je temeljno merilo za odločanje o povrnitvi pravdnih stroškov končni uspeh strank z zahtevkom v pravdi, zato uspeh po posameznih fazah postopka ni odločilen.

Postopek se je začel z vložitvijo tožbe, ne glede na razveljavitev prejšnjih sodb in vrnitev zadeve v novo sojenje. V konkretnem primeru je bila tožba vložena 14. 9. 2011, torej se je postopek začel pred uveljavitvijo sedaj veljavne OT, ki v drugem odstavku 20. člena določa, da se v takem primeru odvetniški stroški odmerjajo po ZOdvT.

Sodišče prve stopnje je pravilno do združitve tožbe in nasprotne tožbe stroške (nagrado za postopek po tožbi in nagrado za postopek po nasprotni tožbi) odmerilo ločeno po vrednosti spornega predmeta za tožbo in po vrednosti spornega predmeta za nasprotno tožbo. Po združitvi pa je na podlagi 20. člena ZOdvT, ki določa, da se v isti zadevi vrednosti več predmetov seštevajo, vrednost teh spornih predmetov združilo v skupno vrednost ter v nadaljevanju od skupnega zneska 2,100.000,00 EUR odmerilo odvetniške stroške.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom toženki naložilo, da je v roku 15 dni dolžna tožnici povrniti pravdne stroške v višini 84.492,87 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper takšno odločitev se je pravočasno pritožila toženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku 1 . Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Meni, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je toženka na prvi stopnji uspela kar dvakrat, zaradi česar tožnici ne pripadajo vsi pravdni stroški.

Prvostopenjsko sodišče je združilo vrednost obeh zahtevkov in določilo pcto. na 2,100.000,00 EUR, kar pa ni pravilno. Odvetniška tarifa namreč združitve vrednosti ne predvideva. Sodišče prve stopnje je priznalo tožnici nagrado za postopek po tožbi in po nasprotni tožbi, čeprav je predhodno združilo vrednost zahtevkov. Ob združitvi tožbe in nasprotne tožbe v enotno obravnavo bi moralo pravdne stroške odmeriti le od zadeve, ki je postala vodilna, in ne od obeh skupaj.

Prvostopenjsko sodišče tudi ni navedlo, zakaj je uporabilo tarifo iz leta 2009, čeprav je bila zadeva dvakrat razveljavljena in se je postopek začel znova. Moralo bi upoštevati tarifo, ki je veljala po razveljavitvi prvostopenjske sodbe.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP mora stranka, ki v postopku ne uspe, nasprotni stranki povrniti njene potrebne pravdne stroške. V konkretnem primeru je tožnica uspela s tožbenim zahtevkom po tožbi, medtem ko toženka s tožbenim zahtevkom po nasprotni tožbi ni uspela. Res je toženka na prvi stopnji dvakrat uspela, vendar pa je temeljno merilo za odločanje o povrnitvi pravdnih stroškov končni uspeh strank z zahtevkom v pravdi, zato uspeh po posameznih fazah postopka ni odločilen.

6. Zmotno je stališče toženke, da se je po razveljavitvi sodbe ter vrnitvi zadeve v novo sojenje, postopek začel znova. Postopek se je začel z vložitvijo tožbe (179. člen ZPP), ne glede na razveljavitev prejšnjih sodb in vrnitev zadeve v novo sojenje. V konkretnem primeru je bila tožba vložena 14. 9. 2011, torej se je postopek začel pred uveljavitvijo sedaj veljavne Odvetniške tarife (Ur. l. RS št. 2/15, v nadaljevanju OT), ki v drugem odstavku 20. člena določa, da se v takem primeru odvetniški stroški odmerjajo po Zakonu o odvetniški tarifi (Ur.l. RS 67/08 in 35/09, v nadaljevanju ZOdvT).

7. Vrednost spornega predmeta po tožbi je bila s sklepom z dne 27. 2. 2012 določena na 1.800.000,00 EUR. Toženka je 19. 11. 2014 vložila nasprotno tožbo zaradi plačila 300.000,00 EUR. S sklepom z dne 11. 5. 2015 je sodišče tožbo in nasprotno tožbo združilo v enotno obravnavo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno do združitve tožbe in nasprotne tožbe stroške (nagrado za postopek po tožbi in nagrado za postopek po nasprotni tožbi) odmerilo ločeno po vrednosti spornega predmeta za tožbo in po vrednosti spornega predmeta za nasprotno tožbo. Po združitvi pa je na podlagi 20. člena ZOdvT, ki določa, da se v isti zadevi vrednosti več predmetov seštevajo, vrednost teh spornih predmetov združilo v skupno vrednost ter v nadaljevanju od skupnega zneska 2,100.000,00 EUR odmerilo odvetniške stroške 2 .

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka. Toženka zato, ker s pritožbo ni uspela, tožnica pa z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve.

1 V nadaljevanju ZPP.

2 Primerjaj: VSM sklep I Cp 268/2021, VSL sodba I Cp 353/2016, VSL sodba I Cp 646/2013, VSL sodba I Cp 1392/2018.