Supreme Court allows review on whether tenant's eviction of co-owner violates constitutional right to home privacy.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted the leave for review regarding a specific legal question concerning the eviction of a co-owner from a shared property. The tenant, who held a majority share, changed the lock after the co-owner voluntarily left the country, ending their de facto cohabitation. The court determined that the review is permitted only to address whether this specific action constitutes a violation of the co-owner's constitutional rights to privacy and inviolability of the home.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku, 367.a odstavek 1: The Supreme Court may grant leave for review only when the lower court's decision raises a question of law regarding the interpretation of constitutional rights, such as the right to privacy, in the context of property disputes between co-owners.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali zahteva tožnika po izročitvi ključa stanovanja, katerega je kot zunajzakonski partner in manjšinski solastnik (do 30 % celote) prostovoljno zapustil, ker je sočasno zapustil tudi toženko in večinsko solastnico (do 70 % celote), ter s tem de facto prekinil njuno zunajzakonsko skupnost, pomeni kršitev toženkinih ustavnih pravic do zasebnosti in nedotakljivosti njenega stanovanja?
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali zahteva tožnika po izročitvi ključa stanovanja, katerega je, kot zunajzakonski partner in manjšinski solastnik (do 30 % celote) prostovoljno zapustil, ker je sočasno zapustil tudi toženko in večinsko solastnico (do 70 % celote) ter s tem de facto prekinil njuno zunajzakonsko skupnost, pomeni kršitev toženkinih ustavnih pravic do zasebnosti in nedotakljivosti njenega stanovanja.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Pravdni stranki sta solastnika spornega stanovanja, in sicer tožnik do 3/10 celote ter toženka do 7/10 celote. V spornem stanovanju sta kot zunajzakonska partnerja bivala od leta 2012 do konca leta 2014, ko je njuna življenjska skupnost prenehala. Tožnik je v začetku leta 2015 dobil delo v Švici in se odselil tja. Tam še danes živi. Toženka je v januarju 2015 na vhodnih vratih v stanovanje zamenjala ključavnico, ne da bi tožniku izročila ključe. Tožnik s tožbo od toženke zahteva izročitev ključev spornega stanovanja, prepoved onemogočanja vstopa v sporno stanovanje in plačilo uporabnine za sporno stanovanje od januarja 2015 do marca 2020 v znesku 10.230 EUR.
2. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka vzpostaviti prejšnje stanje tako, da tožniku izroči ključe stanovanja ID znak ... in da se ji prepoveduje v bodoče posegati v posest tožnika s tem, da mu onemogoča vstop v sporno stanovanje, tako da bi na vhodnih vratih zamenjala ključavnico in tožniku ne bi izročila dvojnika ključa, ki omogoča odklepanje vhodnih vrat in vstop v stanovanje. Naložilo ji je plačilo zneska 4.348,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Prav tako ji je naložilo plačilo pravdnih stroškov v višini 664,76 EUR.
3. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu (točka I, II, III in V izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje pritožbene stroške.
4. Predlog za dopustitev revizije zoper odločitev sodišča druge stopnje vlaga toženka. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) Ali zamenjava ključev ključavnice na vratih stanovanja, ki ga je tožnik, kot zunajzakonski partner in manjšinski solastnik (do 30 % celote) prostovoljno in samovoljno zapustil, ker je sočasno zapustil tudi toženko in večinsko solastnico (do 70 % celote) ter s tem de facto prekinil njuno zunajzakonsko skupnost, pomeni vznemirjanje njegove solastninske pravice? 2) Ali zahteva tožnika po izročitvi ključa stanovanja, katerega je, kot zunajzakonski partner in manjšinski solastnik (do 30 % celote) prostovoljno in samovoljno zapustil, ker je sočasno zapustil tudi toženko in večinsko solastnico (do 70 % celote) ter s tem de facto prekinil njuno zunajzakonsko skupnost, pomeni zahtevo po uporabi stanovanja sorazmerno svojemu solastniškemu deležu, ne da bi s tem kršil toženkinih pravic, ali pa navedena zahteva sama po sebi predstavlja izključno poskus tožnikovega posega v toženkine ustavne pravice: pravico do zasebnosti in nedotakljivosti njenega stanovanja? 3) Ali je pravilno kot presečni datum, po katerem naj bi bil tožnik postal upravičen do uporabnine, šteti 26. 9. 2018, ko naj bi takratni tožnikov odvetnik v pravdi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani P 897/2016 takratnemu toženkinemu odvetniku v isti pravdi poslal e-mail, v katerem sporoča, da bo, če toženka in njen odvetnik ne pristaneta na neke pogoje, zahteval uporabo stanovanja in posledično plačilo uporabnine?
5. Predlog je utemeljen v obsegu, kot izhaja iz izreka sklepa.
6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Glede drugih vprašanj v toženčevem predlogu ti pogoji niso podani.
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).