Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep VIII DoR 202/2022-6 ECLI:SI:VSRS:2023:VIII.DOR.202.2022.6 AI generated

Appeal for leave to appeal dismissed due to lack of relevant circumstances and failure to demonstrate significant procedural errors.

Case Number VSRS Sklep VIII DoR 202/2022-6
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the appellant's request for leave to appeal regarding a labor dispute over unpaid daily rest periods. The appellant alleged procedural violations but failed to provide relevant circumstances, instead attempting to undermine the court's established factual findings. Consequently, the court determined that the request could not substitute for the lower courts' insufficient activity during the proceedings.

Legislator headnote

AI generated

Article 367.a paragraph 1 of the Act on Civil Procedure; Article 367.c paragraph 2 of the Act on Civil Procedure: A request for leave to appeal is inadmissible if the applicant fails to present relevant circumstances supporting alleged procedural violations or if the request does not offer a significant opportunity to resolve a legal issue of importance for legal certainty or the development of law.

Keywords

AI generated
leave to appeal procedural violations relevant circumstances labor dispute daily rest period civil procedure supreme court

Cited Legislation

AI generated
Article 367.a paragraph 1 of the Act on Civil Procedure
Article 367.c paragraph 2 of the Act on Civil Procedure
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlagatelj s prvima dvema vprašanjema uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, vendar pa v zvezi z njimi ne izpostavlja relevantnih okoliščin. Iz predloga izhaja, da skuša izpodbiti dejansko stanje, ki ga je sodišče ugotovilo na podlagi izvedenih dokazov. Ne glede na to, da je ugotovljeno dejansko stanje zelo vprašljivo, posledično pa tudi odločitev sodišč nižjih stopenj, toženka s predlogom za dopustitev revizije ne more nadomestiti očitno nezadostne aktivnosti v dosedanjem postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je tožnici prisodilo 5.164,27 EUR odškodnine za nezagotovljen dnevni počitek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 11. 2019, v presežku pa je zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da tožnici ni bil omogočen dnevni počitek v trajanju 11 ur.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi in pravnimi zaključki glede kršitve pravice do dnevnega počitka, ni pa soglašalo z izračunom plačila za ure nezagotovljenega počitka, zato je v tem delu sodbo sodišča prve stopnje spremenilo in prisojeni znesek zvišalo na 15.492,80 EUR.

3. Toženka v predlogu nasprotuje taki odločitvi in predlaga dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj:

- ali je sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, če je sodišče dejansko stanje glede začetka delovnega časa ugotovilo zgolj pavšalno in ne konkretno za vsak dan, in pri tem celo brez trditvene podlage;

- ali je sodišče s tem, ko se je selektivno oprlo le na tisti del istega dokaza tožeče stranke, ki pritrjuje njenim trditvam, ne pa tudi na tisti del, ki nasprotuje njenim trditvam, kršilo določbe prvega odstavka ter 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP;

- ali je bilo materialno pravo glede odškodnine in višine le te pravilno uporabljeno.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava, ali za razvoj prava preko sodne prakse.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da toženka v predlogu s prvima dvema vprašanjema uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, vendar pa v zvezi z njimi ne izpostavlja relevantnih okoliščin. Iz predloga izhaja, da skuša izpodbiti dejansko stanje, ki ga je sodišče ugotovilo na podlagi izvedenih dokazov. Ne glede na to, da je ugotovljeno dejansko stanje zelo vprašljivo, posledično pa tudi odločitev sodišč nižjih stopenj, toženka s predlogom za dopustitev revizije ne more nadomestiti očitno nezadostne aktivnosti v dosedanjem postopku. Tretje vprašanje glede odškodnine in njene višine je nejasno in neobrazloženo.

7. Ker pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni, je vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Odločitev je bila sprejeta soglasno.