Court dismisses claim against individual for company debts due to prior bankruptcy discharge of claims. Plaintiff cannot sue individual for damages incurred before bankruptcy discharge. Court rejects argument that claim only arises after final judgment.

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Škoda naj bi tožniku nastala zaradi poplav med 16. in 20. septembrom 2010, v katerih so bili uničeni stroji za obdelavo kovine. Nastalo škodo je po tožnikovem nalogu ocenil izvedenec in cenilec strojne stroke. Škodo v višini 80.000 EUR je ocenil glede na vrednost poškodovanih strojev in orodja na dan 19. 9. 2010. Tožniku je bilo tedaj znano, kakšno škodo in v kakšni višini lahko terja od toženca. Obveznost družbenika za obveznosti družbe po pravilih o spregledu pravne osebnosti nastane najkasneje tedaj, ko je družba izbrisana iz sodnega registra, saj je zloraba družbe s strani družbenika po naravi stvari mogoča, dokler družba še obstaja.

Stališče, ki sledi logiki, da odškodninska terjatev nastane šele tedaj, ko sodišče o njej pravnomočno odloči (ugodi tožbenemu zahtevku), je napačno ne le zato, ker je bila izdana zamudna sodba kasneje razveljavljena, temveč predvsem zato, ker zahteva tožnik povrnitev premoženjske škode, ki mu je nastala že septembra 2010, in katere višino je lahko ovrednotil (po višini opredelil) najkasneje v marcu 2011, ko je bila izdelana naročena cenitev.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik od toženca zahteval plačilo 80.000 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2010 dalje do plačila, ter povrnitev pravdnih stroškov (I. točka izreka). Tožniku je naložilo, da tožencu povrne 5.459,90 EUR pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Tožnik v pritožbi pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Navaja, 1 da je bila tožba vložena 10. 5. 2013, osebni stečaj dolžnika (toženca) pa se je začel 24. 3. 2014. Terjatev zoper dolžnika je nastala šele s pravnomočnostjo sodbe, to je dne 20. 9. 2014, torej po začetku postopka osebnega stečaja. Šele tedaj je bila potrjena terjatev iz naslova odškodnine ter znana višina odškodnine. Obveznost plačila pravdnih stroškov še vedno obstoji, saj ni predmet odpusta. Sodišče glede na razveljavljeno prvostopenjsko sodbo in ponovni postopek o višini stroškov še niti ni odločalo.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik zoper toženca na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti (8. člen ZGD-1 2 ) uveljavlja povrnitev škode, ki naj bi mu nastala zaradi poplav v poslovnih prostorih, ki jih je 24. 10. 2005 kot samostojni podjetnik kupil od družbe A., d. o. o., katere družbenik in zakoniti zastopnik je bil toženec.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil nad tožencem 24. 3. 2014 začet postopek osebnega stečaja in da je bil v njegovo korist 5. 10. 2017 izdan sklep o odpustu obveznosti (pravnomočen je postal 24. 10. 2017), ki učinkuje za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do 24. 3. 2014, z izjemo terjatev iz 2. odstavka 408. člena ZFPPIPP. 3 S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu ZFPPIPP učinkuje odpust obveznosti, v delu, v katerem ta do pravnomočnosti sklepa ni bila plačana. Po tem, ko je ugotovilo, da glede na naravo (vsebino) vtoževane terjatve ne gre za terjatev iz 2. odstavka 408. člena ZFPPIPP, na katero odpust obveznosti ne učinkuje 4 (pritožnik tej ugotovitvi ne nasprotuje), se je sodišče prve stopnje pravilno ukvarjalo z vprašanjem, kdaj je vtoževana terjatev nastala.

7. Terjatev nastane tedaj, ko je jasno, kakšno dajatev (ali storitev) lahko upnik zahteva od dolžnika. Upnik lahko od dolžnika zahteva izpolnitev zapadle obveznosti. OZ 5 glede odškodninske obveznosti ne določa trenutka njenega nastanka (oziroma predpostavk za njen nastanek), določa pa trenutek njene zapadlosti. Zapadlost terjatve je upravičenje zahtevati izpolnitev obveznosti, ki pri odškodninskih terjatvah nastane z dnem nastanka škode (165. člen OZ). Nastanek škode pogosto časovno sovpada s škodnim dogodkom. Če nastane škoda šele po škodnem dogodku, sta na kasnejši trenutek premaknjena tako nastanek kot dospelost odškodninske terjatve. Presoja sodišča prve stopnje, da je vtoževana terjatev nastala že v letu 2010, temelji na sledečih ugotovitvah:

Škoda naj bi tožniku nastala zaradi poplav med 16. in 20. septembrom 2010, v katerih so bili uničeni stroji za obdelavo kovine. Nastalo škodo je po tožnikovem nalogu ocenil izvedenec in cenilec strojne stroke. Škodo v višini 80.000 EUR je ocenil glede na vrednost poškodovanih strojev in orodja na dan 19. 9. 2010. Tožniku je bilo tedaj znano, kakšno škodo in v kakšni višini lahko terja od toženca. Obveznost družbenika za obveznosti družbe po pravilih o spregledu pravne osebnosti nastane najkasneje tedaj, ko je družba izbrisana iz sodnega registra, saj je zloraba družbe s strani družbenika po naravi stvari mogoča, dokler družba še obstaja. Družba A., d. o. o., je bila iz sodnega registra izbrisana 6. 5. 2010.

8. Pritožnik zgoraj nanizanih ugotovitev konkretizirano ne graja, vztraja pa pri stališču, da je vtoževana terjatev nastala šele s pravnomočnostjo v tej zadevi izdane zamudne sodbe. Takšno stališče, ki sledi logiki, da odškodninska terjatev nastane šele tedaj, ko sodišče o njej pravnomočno odloči (ugodi tožbenemu zahtevku), je napačno ne le zato, ker je bila izdana zamudna sodba kasneje razveljavljena, 6 temveč predvsem zato, ker zahteva tožnik povrnitev premoženjske škode, ki mu je nastala že septembra 2010, in katere višino je lahko ovrednotil (po višini opredelil) najkasneje v marcu 2011, ko je bila izdelana naročena cenitev (priloga A10). Šteti je torej, da je njegova terjatev v razmerju do toženca nastala najkasneje tedaj, ko je lahko nastalo škodo zneskovno opredelil, kar je bilo bistveno pred 24. 3. 2014.

9. Ker se je dolžno opredeliti le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP 7 ), odgovora pritožbenega sodišča niso terjale (strnjeno povzete) pritožbene navedbe, - da nepremičnine, ki so bile predmet prodaje, ležijo na poplavnem območju in za uporabo niso primerne, kar je toženec vedel in prikril tožniku, - da bi bilo v primeru, če bi pri prodaji nastopal toženec kot fizična oseba, potrdilo o namenski rabi zemljišča pogoj za vpis lastninske pravice, - da je toženec zlorabil svoja pooblastila in razpolagal s premoženjem družbe kot s svojim lastnim premoženjem, in - da vtoževana terjatev ni zastarala.

10. Pritožbeno sodišče na podlagi navedenega zaključuje, da pritožnik ni uspel omajati pravilnosti materialnopravnega zaključka o prenehanju tožnikove pravice sodno uveljavljati plačilo vtoževane terjatve. Ker tožnik zaradi pravdnega neuspeha ni upravičen do povrnitve pravdnih stroškov (v razmerju do toženca nima terjatve iz naslova pravdnih stroškov), je neutemeljena pritožbena navedba, da obveznost plačila pravdnih stroškov ni bila predmet odpusta. Pritožbeno sodišče ni ugotovilo procesnih in materialnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

11. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje pritožbene stroške, tožnik zaradi neuspeha s pritožbo, toženec pa zato, ker njegov odgovor na pritožbo ni prispeval k odločitvi o pritožbi in je bil v tem smislu nepotreben (prim. 1. odstavek 155. člena ZPP).

1 Pritožbeno sodišče v tem delu povzema le relevantne trditve.

2 Zakon o gospodarskih družbah, Ur. l. RS, št. 42/2006, s spremembami in dopolnitvami. Po 8. členu ZGD-1 so za obveznosti družbe odgovorni tudi njeni družbeniki: - če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan, - če so družbo kot pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov, - če so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem družbe kot pravne osebe kot s svojim lastnim premoženjem, ali - če so v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam.

3 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Ur. l. RS, št. 126/2007, s spremembami in dopolnitvami.

Odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, če ni v drugem odstavku tega člena drugače določeno (1. odstavek 408. člena ZFPPIPP). Odpust obveznosti ne učinkuje za prednostno terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena tega zakona in tudi ne za terjatev iz naslova: 1. denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku, 2. v pogojni obsodbi določenega pogoja vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, oziroma povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem, 3. globe ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, izrečenih v postopku o prekršku, 4. odvzema premoženja nezakonitega izvora in 5. povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti (2. odstavek 408. člena ZFPPIPP).

4 Glej 15. točko obrazložitve izpodbijane sodbe.

5 Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/01, s spremembami in dopolnitvami.

6 V tej zadevi je bila 24. 7. 2014 izdana zamudna sodba, s katero je bilo tožbenemu zahtevku v celoti ugodeno. Potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti zamudne sodbe je bilo kasneje razveljavljeno, razveljavljena je bila tudi zamudna sodba, zadeva pa je bila vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje (glej 4. točko obrazložitve izpodbijane sodbe).

7 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.