Appeal dismissed: Debtor lacks standing to appeal court approval of bankruptcy cost payments in main proceedings.

Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

ZFPPIPP le v izjemnih primerih družbeniku daje položaj stranke v postopku. To je le v fazi predhodnega postopka, ko sodišče odloča o predlogu za začetek stečajnega postopka. V tej zadevi gre za nadaljnji glavni postopek in za preizkus pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o danem soglasju za plačilo stroškov postopka. Ker pritožnik ni stranka stečajnega postopka, zakon pa ne daje družbeniku pravice do pritožbe zoper sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka, njegova pritožba ni dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je upravitelju dalo soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka navedenih v predlogu upravitelja z dne 16. 1. 2023 (procesno dejanje 451, v nadaljevanju p. d.), ki je sestavni del izreka tega sklepa (p. d. 455) in je bil objavljen dne 16. 1. 2023. Bistveni razlogi izpodbijanega sklepa so, da imajo po presoji sodišča plačila, navedena v upraviteljevem predlogu, značilnost stroškov stečajnega postopka iz 355. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Zneski posameznih vrst plačil ustrezajo običajni višini stroškov take vrste, zato je sodišče dalo soglasje za njihovo plačilo (prvi odstavek 357. člena ZFPPIPP).

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil družbenik dolžnika in je uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Svoj pravni interes je temeljil na položaju družbenika, izpodbijani sklep pa vpliva na morebitno izplačilo družbenika po plačilu vseh stroškov. Stroški stečajnega postopka se namreč prednostno krijejo iz premoženja stečajnega dolžnika in navedeni sklep znižuje njegova sredstva. Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Upravitelj se o pritožbi ni izjavil.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. V glavnem postopku zaradi insolventnosti so procesna dejanja upravičeni opravljati: (1) vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika in (2) insolventni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa (56. člen ZFPPIPP). Procesno legitimacijo za vložitev pritožbe ima vsaka stranka postopka, razen, če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke (prvi odstavek 126. člena ZFPPIPP). Druga oseba, ki ni stranka postopka, ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon (drugi odstavek 126. člena ZFPPIPP). ZFPPIPP le v izjemnih primerih družbeniku daje položaj stranke v postopku. To je le v fazi predhodnega postopka, ko sodišče odloča o predlogu za začetek stečajnega postopka. V tej zadevi gre za nadaljnji glavni postopek in za preizkus pravilnosti odločitve sodišče prve stopnje o danem soglasju za plačilo stroškov postopka (355. člen ZFPPIPP). V sodni praksi je bilo že oblikovano stališče, 1 da „ pritožnik kot družbenik ni upnik s terjatvijo do stečajnega dolžnika, nastalo iz pravno poslovnih razmerij s stečajnim dolžnikom, torej do stečajnega dolžnika nima obligacijskih pravic. Kot družbenik stečajnega dolžnika ima po uspešno izvedenem stečajnem postopku le korporacijsko pravico, torej premoženjsko pravico do ustreznega dela preostanka premoženja po izvedbi stečajnega postopka, zato ni upnik stečajnega dolžnika, katerega premoženjske pravice bi bilo treba v stečajnem postopku varovati tako kot upnike iz obligacijskih razmerij s stečajnim dolžnikom. “

6. Ker pritožnik ni stranka stečajnega postopka, zakon pa ne daje družbeniku pravice do pritožbe zoper sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka (355. člen v zvezi s prvim odstavkom 357. člena ZFPPIPP), njegova pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje nedovoljene pritožbe ni zavrglo (128. člen ZFPPIPP). Zato je to storilo sodišče druge stopnje (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

7. Sodišče druge stopnje kot dodatne razloge za svojo odločitev še pojasnjuje, da tudi, če bi bila pritožnikova pritožba dovoljena, ne bi bila utemeljena. Strošek sodne takse v znesku 205,20 EUR plačilu katerega nasprotuje pritožnik v pritožbi, se nanaša na vložen nalog za izpraznitev poslovnih prostorov, ki jih zaseda najemnik A., d. o. o. (najemnik). Pritožnik uveljavlja povsem identične pritožbene razloge kot v pritožbi zoper sklep o soglasju k plačilu stroškov postopka sodišča prve stopnje v zvezi z odvetniškimi stroški za vloženi nalog za izpraznitev poslovnih prostorov. 2

8. V konkretnem primeru gre za sodno takso, ki jo je treba plačati kot procesno predpostavko za vložitev naloga za izpraznitev poslovnih prostorov (smiselno 105. a člen ZPP, tretji odstavek 29. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) in je občasni strošek po 8. točki tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP. Sodišče druge stopnje poudarja, da predmet preizkusa pravilnosti odločitve v tem pritožbenem postopku ne more biti zatrjevani neuspeh dolžnika z nalogom za izpraznitev poslovnih prostorov. Pritožnik niti ne uveljavlja, da bi bila sodna taksa nepravilno izračunana. Upravitelj pa je že v predlogu za izdajo soglasja sodišča o plačilu odvetniških stroškov (p. d. 446) pojasnil, da je najemna pogodba prenehala, najemnik se iz poslovnih prostorov ni izselil in je bilo treba vložiti nalog za izpraznitev poslovne stavbe. Zato tudi ne drži pritožbeni očitek, da ima najemnik veljaven pravni naslov za uporabo poslovnih prostorov. Nastanek stroškov za vložitve naloga je bil torej upravičen.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 VSL sklep Cst 287/2019, 19. 6. 2019 (7. točka) in druge odločbe, ki so navedene v tem sklepu. Ustavna pritožba, vložena zoper navedeni sklep ni bila sprejeta v obravnavo, glej razloge v Odločbi US RS U-I-206/19, 5. 9. 2019.

2 VSL sklep Cst 40/2023, 16. 2. 2023.