Appeal dismissed; failure to cite specific property law article does not invalidate a correction of a final judgment.

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dejstvo, da sodišče prve stopnje ni navedlo pravne podlage za svojo odločitev, še ni razlog za razveljavitev odločitve oziroma nanjo to ne vpliva. Pravna podlaga izpodbijanega sklepa v nepravdnem postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča (ki se je vodil po določbah ZVEtL-1, hkrati pa se uporabljajo tudi določbe SPZ, ki je glavni predpis, ki ureja lastninskopravna razmerja na nepremičninah) je določba 328. člena ZPP, ki se uporablja v skladu s 3. členom ZVEtL-1 in 37. členom ZNP. Ta določa, da lahko sodnik kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe (tu sklepa) z izvirnikom.

Izpodbijani popravni sklep v pisnih napakah predstavlja le izvedbo tehnične narave, gre za preimenovanje nepremičnine, stavbe v parcelo, potreben zaradi vpisa v zemljiško knjigo, in v ničemer ne posega vsebinsko v prejšnjega. Z izpodbijanim sklepom ni nič drugače odločeno, kot je predlagatelj opisal v predlogu sporno razmerje. Glede na to, da pritožnik ne trdi, da ne gre pri nepremičnin parc. št. 440/57 za (skupno) pripadajoče zemljišče, je izpodbijani sklep skupaj s prvotnim sklepom kvečjemu pritožniku v korist, saj se bo sedaj zgolj udejanjilo (z vpisom v ZK) tisto, kar je že bilo pravnomočno urejeno.

[OBRAZLOŽITEV]

Odločitev sodišča prve stopnje

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zaradi izvedbe pravnomočnega sklepa v zemljiški knjigi spremeni sklep sodišča III N 799/2020 z dne 14. 12. 2020, tako da se I. in II. točka izreka sklepa sedaj pravilno glasita:

„I. Ugotovi se, da parcela št. 440/57, k. o. ... skupno pripadajoče zemljišče k stavbi ID znak 000-1321 na naslovu Cesta A. 16, v L., stoječi na parceli št. 440/48, k. o. ..., in k parceli št. 440/58, k. o. ..., na kateri stoji stavba ID znak 000-2601 na naslovu Cesta B. v L., ter je skupni lastnini vsakokratnih lastnikov parcele in posameznih delov stavbe.

II. Parcela št. 440/57, k. o.... se v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča (vpisana pod prejšnji opr. št. III N 281/2008) po uradni dolžnosti vpiše v zemljiški knjigi kot splošni skupni del stavbe ID znak 000-1321 in parcele št. 440/58, k. o. ... ter je v skupni lastnini vsakokratnih lastnikov parcele in posameznih delov stavbe.“

Povzetek pritožbenih navedb

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje po svojem pooblaščencu drugi udeleženec (C., d. o. o, L.), ki predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da je sklep neobrazložen, ker sodišče prve stopnje ni navedlo, na podlagi katerega predpisa oziroma člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) je izvedlo popravek sklepa po uradni dolžnosti. Gre za nepravdni postopek, v katerem sodišče uredi sporno razmerje v okviru opisa razmerij med strankami, ki ga navede predlagatelj. Predmetni nepravdni postopek se je odvijal po določilih Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1), zato sodišče ne bi smelo izdati sklepa, ki je neizvršljiv. Preveriti bi moralo, ali je stavba 000-2061 etažirana. ZVEtL-1 dovoljuje postopke za stavbe, ki so etažirane, v kolikor pa niso, sodišče po uradni dolžnosti ne more spremeniti neizvršljivega sklepa. Predlagatelji bi morali vložiti drugačen predlog in bi morali navajati drugačno dejansko stanje.

Odgovor na pritožbo

3. Predlagatelji v odgovoru na pritožbo predlagajo njeno zavrnitev.

Glede utemeljenosti pritožbe

4. Pritožba ni utemeljena.

Presoja pritožbenega sodišča

5. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da izpodbijani sklep ni obrazložen. Res je obrazložitev zelo skopa, a je sklep mogoče preizkusiti. Dejstvo, da sodišče prve stopnje ni navedlo pravne podlage za svojo odločitev, še ni razlog za razveljavitev odločitve oziroma nanjo to ne vpliva.

6. Pravna podlaga izpodbijanega sklepa v nepravdnem postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča (ki se je vodil po določbah ZVEtL-1, hkrati pa se uporabljajo tudi določbe SPZ, ki je glavni predpis, ki ureja lastninskopravna razmerja na nepremičninah) je določba 328. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se uporablja v skladu s 3. členom ZVEtL-1 in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). 1 Ta določa, da lahko sodnik kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe (tu sklepa) z izvirnikom. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je obravnavano situacijo mogoče podvreči pod to določbo, v smislu poprave pisne pomote, ki je nastala pri izdaji prvotnega sklepa. V sklepu III N 799/2020 z dne 14. 12. 2020 je bilo odločeno, da predstavlja parcela št. 440/57, k. o. ... skupno pripadajoče zemljišče k stavbi 000-1321 (z naslovom cesta A. 16 v L.), stoječe na parc. št. 440/48 in stavbi 000-2601 (z naslovom Cesta B. 25 v L.), stoječe na parc. št. 440/58, v korist vsakokratnega lastnika stavbe. Z izpodbijanim popravnim sklepom pa je sodišče prve stopnje spremenilo/popravilo prvi sklep le v tem, da je zapisalo, da se ugotovi skupno pripadajoče zemljišče k stavbi 1321 in k parceli št. 440/58, na kateri stoji stavba 2601, in je v skupni lastnini lastnikov delov stavbe in nepremičnine.

7. Nepravdni postopek ni strogo formalen. V nepravdnem postopku sodišče ne odloča o postavljenih zahtevkih, ampak ureja razmerja med udeleženci postopka. Zaradi take narave postopka 21. čl. ZNP, ki določa vsebino predloga, postavitve določnega zahtevka ne predvideva. Predlagatelj mora navesti oz. mora predlog vsebovati opis razmerja oz. stanje, o katerem naj sodišče odloči. To je predlagatelj tudi storil, saj je predlagal, da sodišče območje nepremičnine s parc. št. 440/57, k. o. ..., določi kot skupno pripadajoče zemljišče k sosednjima nepremičninama s stavbama - parc. št. 440/48, na kateri stoji stavba 1321 in parc. št. 440/58, na kateri stoji stavba 2601 (po podatkih spisa (listin v spisu) in javno dostopnih podatkih gre v naravi za skladišče). V postopku je bil predlog identičen po vsebini. Vedelo se je, kakšna so upravičenja vseh udeležencev postopka, tudi pritožnika, ki pa predlagani ureditvi razmerja ni nasprotoval. S pravnomočnim sklepom z dne 14. 12. 2020 je ugotovljeno, da parcela št. 440/57 predstavlja skupno pripadajoče sosednjima nepremičninama, na katerih stojita stavbi. Pritožnik se zoper (pravnomočni) sklep, s katerim je vsebinsko odločeno o ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča, ni pritožil - še več, po podatkih spisa je bil ves čas postopka pasiven. Tudi v tem pritožbenemu postopku temu ne nasprotuje.

8. Dejstvo je, da podatki v zemljiški knjigi o lastnini parcele št. 440/57 (vpisana na udeleženca C. d.o.o., pritožnika), ne ustrezajo več dejanskemu stanju, ker je pravnomočno ugotovljeno, da gre za pripadajoče zemljišče. Z izpodbijanim sklepom se glede dejanskega stanja ni nič spremenilo. Ne gre za nekaj, kar sodišče prve stopnje ne bi upoštevalo. Identiteta vseh nepremičnin je ves čas (ostala) ista, ne glede na to, da stavba 2601, ki stoji na parceli 440/58, ni vpisana v zemljiški knjigi, je pa v katastru stavb. Pravnomočno je urejeno pravno razmerje med strankami, pritožnik ga, kot je določen s prvim sklepom, ne izpodbija. Izpodbijani popravni sklep v pisnih napakah predstavlja le izvedbo tehnične narave, gre za preimenovanje nepremičnine, stavbe v parcelo, potreben zaradi vpisa v zemljiško knjigo, in v ničemer ne posega vsebinsko v prejšnjega. Z izpodbijanim sklepom ni nič drugače odločeno, kot je predlagatelj opisal v predlogu sporno razmerje. Glede na to, da pritožnik ne trdi, da ne gre pri nepremičnin parc. št. 440/57 za (skupno) pripadajoče zemljišče, je izpodbijani sklep skupaj s prvotnim sklepom kvečjemu pritožniku v korist, saj se bo sedaj zgolj udejanjilo (z vpisom v ZK) tisto, kar je že bilo pravnomočno urejeno.

Odločitev pritožbenega sodišča

9. Ker pritožba ni utemeljena in pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Ur. l. SRS, št. 30/86, ki se uporablja na podlagi prvega odst. 216. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1 (Ur. l. RS. št. 16/2019)