Administrative court allows free legal aid in inheritance disputes where heirs have unresolved conflicts despite current procedural silence.

I. Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju št. Bpp 1352/2021 z dne 25. 10. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

[JEDRO]

Do dodelitve BPP je upravičena le oseba v zadevi, v kateri je mogoče zanjo na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin verjetno pričakovati, da bo uspešna. To pa ne izključuje zapuščinskih postopkov, saj dedič na zapuščinski obravnavi poda dedno izjavo, ki vpliva na njegov položaj dediča, prav tako se lahko oblikuje dedni dogovor.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP), ki jo je 15. 9. 2021 vložil tožnik za zastopanje in plačilo stroškov postopka D 204/2021 Okrajnega sodišča v Celju. Tožena stranka se sklicuje na določbe 13. in 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP). Navaja, da je pred Okrajnim sodiščem v Celju v teku zapuščinski postopek opr. št. D 204/2021 po pokojnem A. A. Ugotavlja, da iz podatkov predmetnega spisa in trenutnega stanja navedenega zapuščinskega spisa ne izhaja kakršno koli nesoglasje med dediči, zaradi katerega bi tožnik potreboval pravno pomoč odvetnika. Posledično dodelitev BPP tožniku v predmetni zapuščinski zadevi ni utemeljena in je tožnikovo prošnjo zavrnilo. Doda še, da če bi kasneje prišlo med dediči do nesoglasja, zaradi katerega bi prosilec potreboval pravno pomoč odvetnika, pa bo lahko takrat ponovno vložil prošnjo za BPP. V nadaljevanju sodišče ni presojalo, ali tožnik izpolnjuje tudi subjektivni kriterij za dodelitev BPP, ki mora biti podan kumulativno.

2. Tožnik se z izpodbijano odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da je že iz same oporoke razvidno, da niso izpolnjeni pogoji obličnosti. Tožniku bi se lahko pravni položaj, če ne bo pravočasno opozoril na navedene pomanjkljivosti, konkretno poslabšal. Poleg tega je z oporoko tožnik razdedinjen, pri čemer pa se z razlogi ne strinja in meni, da bo potrebno oporoko izpodbijati. Med dediči po pok. očetu, po katerem teče predmetni zapuščinski postopek, namreč že skoraj desetletje vladajo hudi spori, med drugim tudi glede nepremičnine/stanovanja, v katerem živi tožnik. S presojo organa, ki meni, da v zapuščinskem postopku ne potrebuje pravnega svetovanja in zastopanja vse do trenutka, ko nastane med dediči spor, se ne strinja, takrat je lahko že prepozno. Včasih je potrebno pravno znanje, da se potencialni spor sploh zazna. S takšno odločitvijo je organ presegel zakonska pooblastila, saj zakon ne določa, da v primeru zapuščinskega postopka (ali drugega nepravdnega postopka, iz katerega ne izhaja, da so udeleženci že v sporu) ni mogoče odobriti BPP. Opozarja na odločitev Upravnega sodišča RS I U 423/2012 z dne 12. 4. 2012. Stranka mora tudi v zapuščinskem postopku opozarjati na dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. Če teh dejstev ne navede, med strankami ne morejo postali sporna, posledično pa ne more priti niti do napotitve na pravdo. Zato tožnik za zavarovanje svojega pravnega položaja potrebuje pravno svetovanje in zastopanje odvetnika ves čas zapuščinskega postopka, ne glede na zunanji videz spora med dediči postopka. V predmetnem zapuščinskem postopku je to še toliko bolj utemeljeno, saj je že iz oporoke jasno vidno, da bo med dediči nedvomno nastal spor. Presoja organa, ali prosilec glede na trenutno stanje spisa potrebuje pravno pomoč odvetnika, ni med pogoji, ki jih za dodelitev BPP določa 24. člen ZBPP in je zato odločitev organa nezakonita. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje toženi stranki. Priglaša še stroške postopka, zaproša pa tudi za oprostitev plačila sodne takse.

3. Tožena stranka je sodišču po pozivu predložila upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

K I. točki izreka:

4. Tožba je utemeljena.

5. Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP.

6. Sodišče po pregledu tožbe, izpodbijane odločbe in upravnega spisa, ki se nanaša na zadevo, ugotavlja, da razlogom, s katerimi tožena stranka utemeljuje odločitev v izpodbijani odločbi, v obravnavani zadevi ni mogoče slediti. Prošnja tožnika za dodelitev BPP je bila namreč zavrnjena, ker naj iz zapuščinskega spisa opr. št. D 204/2021 Okrajnega sodišča v Celju ne bi izhajalo nesoglasje med dediči, zaradi katerega bi tožnik potreboval pravno pomoč odvetnika, tj. zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP. 1

7. Sodišče ugotavlja, da je glede na navedeno določbo do dodelitve BPP upravičena (ob izpolnjevanju subjektivnega, finančnega pogoja) le oseba v zadevi, v kateri je mogoče zanjo na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin verjetno pričakovati, da bo uspešna. To pa ne izključuje zapuščinskih postopkov, kot izhaja že iz sodbe Upravnega sodišča RS v zadevi IV U 163/2021 z dne 21. 12. 2021. V njih namreč dedič na zapuščinski obravnavi poda dedno izjavo, ki vpliva na njegov položaj dediča, prav tako se lahko oblikuje dedni dogovor, ki pomeni med dediči nastalo obligacijsko razmerje.

Sklenjen dedni dogovor stranke zavezuje kot pogodba civilnega prava, ki pa jo lahko v drugih postopkih izpodbije le po postopku in na način, kot mu to dopušča zakon. Dedič mora tudi v okviru zapuščinskega postopka izpostaviti določena dejstva, saj bo sicer v nadaljevanju dokazovanje teh težje, prav tako ob odsotnosti pravnega znanja določenih pravic in možnosti ne bo uporabil, kar bo vsekakor vplivalo na njegov pravni položaj. Stranka mora namreč tudi v zapuščinskem postopku opozarjati na dejstva, od katerih je odvisna kakšna njena pravica.

Če teh dejstev ne navede, med strankami ne morejo postati sporna. Po določbi 210. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) namreč, če je med dediči spor bodisi o dejstvih bodisi o uporabi prava, prekine sodišče zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek: 1. če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino; 2. če je med dediči spor zaradi zahteve zapustnikovih potomcev, ki so živeli z njim v skupnosti, da se jim iz zapuščine izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja.

Navedenih spornih dejstev potencialni dedič kot pravni laik ne bo znal ustrezno izraziti brez ustrezne pravne pomoči, kar vsekakor vpliva na njegove pravice. Nepomembna ni niti določba 213. člena ZD, ki pravi, da sodišče napoti na pravdo oziroma na upravni postopek tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Navedeno pomeni, da bo ob neustrezni pravnih zatrjevanjih to v veliki meri vplivalo na nadaljnje uveljavljanje pravic potencialnega dediča. 2 Tudi iz odločbe Upravnega sodišča RS I U 423/2012 z dne 12. 4. 2012 izhaja, da čeprav naj bi se v zapuščinah odločalo le o nespornih dejstvih in o premoženju, mora stranka tudi v takem postopku opozarjati na dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. 3

8. Sodišče še ugotavlja, da je tožnik že v prošnji za BPP navedel, da v zapuščinskem postopku pričakujejo zaplete. Poleg tega je po pozivu sodišča na dopolnitev nepopolne prošnje tožnik v vlogi z dne 24. 9. 2021 še navedel, da prilaga oporoko, za katero meni, da je ni podpisal (pokojni) oče, prav tako je niso podpisale priče, zato smatra, da ni obličnosti in mora oporoka že iz tega razloga pasti. Iz same priložene oporoke je tudi razvidno, da je bil v njej tožnik s strani pokojnega razdedinjen. Tožnik je priložil še vlogo preostalih dedinj z dne 18. 6. 2021 (vloženo v pravdnem postopku P 436/2019 Okrožnega sodišča v Celju), iz katere je razvidno, da dedinji po pokojnem B. B. ter C. C. (sestri tožnika) izjavljata, da so tožnik, njegov brat in pokojnikova žena z navedeno oporoko razdedinjeni, predložil pa je tudi vlogo, s katerim tožnik in njegov brat v navedenem pravdnem postopku navajata, da oporoke oče ni podpisal ter da ni podpisana s strani prič. Z navedenimi listinami je tožnik potrdil svoje navedbe v postopku BPP o tem, da pričakujejo v zapuščinskem postopku zaplete. Vse navedeno je organ prejel pred izdajo izpodbijane odločbe, kot je razvidno iz upravnega spisa. Kljub temu pa je organ presodil, da med dediči trenutno ni nesoglasja in da v navedenem zapuščinskem postopku tožnik ne potrebuje pravne pomoči odvetnika.

9. Sodišče zato ugotavlja, da je napačno stališče tožene stranke, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja, da bo v navedeni zadevi uspešen oz. da so njegova pričakovanja v obravnavani zadevi nerazumna (prvi odstavek 24. člena ZBPP).

10. O finančnem pogoju tožeče stranke kot prosilca za BPP pa sodišče ni presojalo, saj je zaradi zaradi napačne uporabe materialnega prava tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje (4. točka prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 64. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1). V ponovnem postopku bo tožena stranka morala upoštevati navedeni vidik uporabe 24. člena ZBPP in ob presoji tudi finančnega pogoja ustrezno odločiti o prošnji tožnika.

11. V tem upravnem sporu je sodišče odločilo na seji senata, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnega spisa, ki se nanaša na zadevo, očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani upravni akt odpraviti, v postopku pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

12. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 tožnik upravičen do pavšalnega zneska povračila stroškov po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v upravnem sporu zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, je sodišče tožniku priznalo pavšalni znesek povračila stroškov v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), kar z 22 % DDV znaša skupaj 347,70 EUR. Ta znesek mora tožniku povrniti tožena stranka v roku 15 dni od vročitve te sodbe (313. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega paricijskega roka dalje tečejo tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

13. Sodišče še pojasnjuje, da je tožnik zaprosil tudi za oprostitev plačila sodne takse, vendar sodišče o tem ni odločalo, ker se v tem upravnem sporu na podlagi šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodna taksa ne plača.

1 Prvi odstavek 24. člena ZBPP določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da: - zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in - je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

2 Tako sodba Upravnega sodišča RS IV U 163/2021 z dne 21. 12. 2021, 7. in 8. točka obrazložitve.

3 Tako sodba Upravnega sodišča RS I U 423/2012 z dne 12. 4. 2012, 6. točka obrazložitve.