Administrative court dismisses lawsuit because plaintiff failed to file a required administrative appeal first.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe administrative court dismissed the plaintiff's lawsuit as inadmissible because the plaintiff failed to file a mandatory administrative appeal against the challenged act. The defendant argued that since no appeal was lodged, the prerequisite for judicial review was not met. The court ruled that administrative and judicial oversight cannot proceed simultaneously, requiring the exhaustion of administrative remedies before court action.
Legislator headnote
AI generatedZakon o upravnem sporu (ZUS-1), 1. odstavek 6. člena; 7. točka prvega odstavka 36. člena: Administrative court must dismiss a lawsuit if a mandatory administrative appeal was possible but not filed or filed too late, as judicial review cannot replace administrative remedies.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrže.
[JEDRO]
V 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno. Gre za eno od splošnih procesnih predpostavk za vložitev tožbe v upravnem sporu.
V konkretnem primeru iz odgovora na tožbo izhaja, da tožeča stranka zoper izpodbijani sklep pritožbe ni vložila, kar pomeni, da tožba tožeče stranke zoper izpodbijani sklep v skladu s prvim odstavkom 6. člena ZUS-1 ni dopustna.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožeča stranka je dne 17. 6. 2021 vložila tožbo zoper uvodoma navedeni sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva.
2. Sodišče je tožbo poslalo v odgovor toženi stranki, ki je v odgovoru na tožbo z dne 16. 12. 2021 pojasnila, da tožeča stranka zoper izpodbijani sklep pritožbe ni vložila, zaradi česar sodišču predlaga, da tožbo zavrže, saj ni izpolnjena procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje tožbe.
3. Tožba ni dovoljena.
4. V skladu z 2. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, dokončni upravni akt pa je tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja, npr. pritožbe v upravnem postopku. Iz prvega odstavka 6. člena ZUS-1 izhaja, da upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno. Pred vložitvijo tožbe v upravnem sporu je torej vedno treba izkoristiti pritožbeno pot v upravnem postopku, saj instančni in sodni nadzor ne moreta potekati sočasno.
5. Sodišče je dolžno opraviti predhodni preizkus tožbe, v okviru katerega mora preizkusiti, ali ni podan kateri od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, na te razloge pa mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka. V 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno. Gre za eno od splošnih procesnih predpostavk za vložitev tožbe v upravnem sporu.
6. V konkretnem primeru iz odgovora na tožbo izhaja, da tožeča stranka zoper izpodbijani sklep pritožbe ni vložila, kar pomeni, da tožba tožeče stranke zoper izpodbijani sklep v skladu s prvim odstavkom 6. člena ZUS-1 ni dopustna.
7. Sodišče je zato tožbo na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo.
8. Sodišče je v zadevi odločilo po sodnici poročevalki kot predsednici senata na podlagi petega odstavka 59. člena ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom 36. člena ZUS-1.