Supreme Court dismisses appeal where appellant lacks legal interest due to unqualified status and inability to improve position.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appellant's appeal against a first-instance ruling that incorrectly deemed the appeal withdrawn. Although the lower court erred in finding the appeal withdrawn due to non-payment of court fees, the appellant failed to demonstrate a legal interest in challenging the decision. The court ruled that without a law degree, the appellant could not improve their legal standing even if the appeal were reinstated, rendering the appeal futile.
Legislator headnote
AI generatedZakon o sodnih taksah (ZST-1); Zakon o pravdnem postopku (ZPP); Zakon o upravni sodni praksi (ZUS-1): An appeal is inadmissible if the appellant lacks a legal interest, such as when they are not a qualified legal professional and cannot achieve a better legal outcome through the appeal process.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrže.
II. Pritožnik sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Ne glede na to, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je bila pritožba umaknjena, pa po presoji Vrhovnega sodišča pritožnik ne izkazuje pravnega interesa za pritožbo. Iz dokumentacije spisa in izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da pritožnik ne izpolnjuje pogoja iz drugega odstavka 22. člena ZUS-1, saj nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Kljub temu, da je bil pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje pozvan k predložitvi kopije potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, tega potrdila sodišču ni predložil, v pritožbi pa ugotovitvi sodišča prve stopnje o pomanjkanju postulacijske sposobnosti ni nasprotoval. Pritožnik si torej ne more izboljšati pravnega položaja, saj bi v ponovljenem postopku pred sodiščem prve stopnje lahko dosegel zgolj zavrženje pritožbe.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dne 29. 6. 2022 vloženo ter dne 25. 7. 2022 dopolnjeno pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije II Upr 715/2022-5 z dne 14. 6. 2022 štelo za umaknjeno.
2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedlo, da vložnik kljub v pravnem pouku sklepa, zoper katerega je vložil pritožbo, danem napotku, da mora biti ob vložitvi pritožbe plačana sodna taksa, te ob vložitvi pritožbe ni plačal, zaradi česar ga je sodišče prve stopnje pozvalo k plačilu s plačilnim nalogom, ki mu je bil vročen dne 2. 8. 2022. Tako v sklepu II Upr 715/2022-5 z dne 14. 6. 2022, kot tudi v pozivu II Upr 715/2022-7 z dne 18. 7. 2022 ter plačilnem nalogu II Upr 715/2022-10 z dne 29. 7. 2022 je bil vlagatelj izrecno opozorjen, da je plačilo sodne takse procesna predpostavka za obravnavo pritožbe ter da bo sodišče po tretjem odstavku 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) štelo, da je pritožba umaknjena, če sodna taksa v predpisanem roku ne bo plačana. Ker vlagatelj kljub večkratnemu opozorilu v zvezi s plačilom sodne takse in pozivu k njenemu plačilu sodne takse ni plačal, je sodišče prve stopnje štelo, da je pritožbo umaknil. Ob tem je sodišče prve stopnje poudarilo tudi, da je vložnik pritožbo vložil sam, pri čemer niti v predhodnem postopku niti v pritožbi ni izkazal in ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit.
3. Vlagatelj (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeni sklep vložil pritožbo. Navaja, da bi ga sodišče prve stopnje moralo poučiti o možnosti oprostitve plačila sodne takse. Pritožnik je prejemnik denarne socialne pomoči in posledično zelo slabega premoženjskega stanja. Tudi njegovo zdravstveno stanje je takšno, da s težavo ureja sodne in upravne stvari sam zase. Na tem področju je laik in se ne znajde ter ne razume pravil in postopkov. Je oseba s paranoidno shizofrenijo, katere zdravstveno stanje zelo niha, njegovo odzivanje v okolju pa je povsem odvisno od faze njegove bolezni. Zaradi slabega premoženjskega stanja ni zmožen plačati sodne takse, prav tako pa ne razume posledic tega dejanja, zato meni, da je sodišče prve stopnje odločilo napačno in preuranjeno, ko je štelo, da je njegova pritožba umaknjena s tem, ko ni plačal sodne takse, saj je na sodišče naslovil vlogo za oprostitev plačila sodne takse, česar sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Pritožba bi morala biti upoštevana, saj je pritožnik pravočasno pojasnil, da gre za pritožbo, prav tako pa je na sodišče naslovil vlogo za oprostitev plačila sodne takse. Meni, da bi moral biti o možnosti oprostitve plačila sodne takse seznanjen takoj ob vložitvi pritožbe. Predlaga, naj Vrhovno sodišče njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa odpravi.
K I. točki izreka
4. Pritožba ni dovoljena.
5. V skladu s 105.a členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) mora biti ob vložitvi pritožbe plačana sodna taksa. Sodna taksa mora biti plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. V nalogu sodišče stranko opozori na posledice neplačila sodne takse iz tretjega odstavka tega člena. Ta določa, da se vloga šteje za umaknjeno, če v roku iz prejšnjega odstavka sodna taksa za pritožbo ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks.
6. Po presoji Vrhovnega sodišča pritožnik utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru zmotno presodilo, da so podane okoliščine, zaradi katerih nastopi posledica iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP.
7. Iz podatkov sodnega spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje v pritožbenem roku zoper sklep II Upr 715/2022-5 z dne 14. 6. 2022, s katerim je zavrglo pritožnikovo vlogo z dne 4. 5. 2022, prejelo pritožnikovo vlogo, naslovljeno „Zadeva: tožba ZPIZZ“. Glede na nejasnost vloge je sodišče prve stopnje pritožnika pozvalo, naj se izjavi o tem, ali je njegova vloga mišljena kot pritožba zoper sklep II Upr 715/2022 z dne 14. 6. 2022, nadalje pa tudi, naj pritožbo dopolni tako, da bo vsebovala vse sestavine iz 335. člena ZPP. Pritožnika je posebej opozorilo na dolžnost plačila sodne takse, ki je procesna predpostavka za obravnavo pritožbe, kot tudi na možnost, da zaprosi za odlog, obročno plačilo ali (delno) oprostitev plačila sodne takse, če bi njeno plačilo ogrozilo njegovo preživljanje ali preživljanje njegove družine. Pritožnik se je na poziv odzval s pisanjem, naslovljenim „Pritožba!“, na podlagi katerega mu je sodišče poslalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo po tarifni številki 30010 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v znesku 33,00 EUR. V plačilnem nalogu je bil pritožnik tudi izrecno opozorjen na posledice neplačila sodne takse iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, kot tudi na to, da lahko v roku za plačilo sodne takse zaprosi za oprostitev, odlog ali njeno obročno plačilo. Iz vročilnice je razvidno, da mu je bil plačilni nalog vročen 2. 8. 2022. Sodišče prve stopnje je dne 4. 8. 2022 prejelo nejasno vlogo, naslovljeno „Pritožba!“, v kateri je pritožnik izrecno navedel, da sodne takse ne more plačati, ker ima premajhno pokojnino ter komaj shaja in preživi s 420,00 EUR. Pozvan je bil k razjasnitvi vloge z dne 2. 8. 2022 in je pri sodišču tudi vložil izpolnjen obrazec Priloga k predlogu za oprostitev-odlog-obročno plačilo sodne takse, nakar je sodišče prve stopnje s sklepom II Upr 715/2022-5(k) z dne 18. 8. 2022 pritožnikovemu predlogu ugodilo in ga oprostilo plačila sodne takse za dne 25. 7. 2022 vloženo pritožbo zoper sklep II Upr 715/2022-5 z dne 14. 6. 2022.
8. Ne glede na to, da je torej sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je bila pritožba umaknjena, pa po presoji Vrhovnega sodišča pritožnik ne izkazuje pravnega interesa za pritožbo. Iz dokumentacije spisa in izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da pritožnik ne izpolnjuje pogoja iz drugega odstavka 22. člena ZUS-1, saj nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Kljub temu, da je bil pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje pozvan k predložitvi kopije potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, tega potrdila sodišču ni predložil, v pritožbi pa ugotovitvi sodišča prve stopnje o pomanjkanju postulacijske sposobnosti ni nasprotoval. Pritožnik si torej ne more izboljšati pravnega položaja, saj bi v ponovljenem postopku pred sodiščem prve stopnje lahko dosegel zgolj zavrženje pritožbe.
9. Vrhovno sodišče je zato pritožbo zavrglo na podlagi 1. točke 365. člena v zvezi s 343. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.
K II. točki izreka
10. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).