Appeal allowed; inheritance court order to discontinue proceedings revoked due to premature ruling on asset scope.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

V obravnavani zadevi je, glede na navedbe dedičev, ki jih pritožnica povzema v pritožbi, odločitev o prekinitvi postopka po presoji pritožbenega sodišča vsaj preuranjena. Tako na pravdo napoteni dediči v teku zapuščinskega postopka tega, da v zapuščinsko premoženje spada tudi premoženje, s katerim je zapustnica razpolagala s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, niso trdili in tega ne ugotavlja niti sodišče prve stopnje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Domžalah je prekinilo zapuščinski postopek. Dediče A. A., B. B. in C. C. je napotilo na pravdo, da zoper sodedinjo E. E. vložijo tožbo zaradi ugotovitve, da je Pogodba o dosmrtnem preživljanju SV 31/09 z dne 22. 1. 2009 z dvema dodatkoma, sestavljena pred notarjem D. D., neveljavna.

2. Zoper odločitev se pritožuje dedinja E. E. Navaja, da ne drži, da so na pravdo napoteni dediči trdili, da je sklenjena pogodba neveljavna. C. C. je navajal le to, da je vrednost del po pogodbi nesorazmerna z vrednostjo nepremičnine na naslovu v ...; A. A. pa, da je vrednost del manjša od vrednosti hiše in da ni bila sklenjena v soglasju z ostalimi dediči. Neveljavnost je zatrjevala le B. B., ki je to stališče oprla na domnevno nesorazmerno korist in neobstoj soglasja ostalih dedičev. V nadaljevanju opozarja, da za veljavnost pogodbe soglasje ni potrebno, tudi morebitno nesorazmerje v dajatvah ne vodi v neveljavnost. Postopek je bil zato nepravilno prekinjen.

3. Sodediči na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba je utemeljena.

5. 212. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) med drugim določa, da sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če je med dediči spor bodisi o dejstvih bodisi o uporabi prava glede vprašanja, ali kakšno premoženje spada v zapuščino.

6. V obravnavani zadevi je, glede na navedbe dedičev, ki jih pritožnica povzema v pritožbi, odločitev o prekinitvi postopka po presoji pritožbenega sodišča vsaj preuranjena. Tako na pravdo napoteni dediči v teku zapuščinskega postopka tega, da v zapuščinsko premoženje spada tudi premoženje, s katerim je zapustnica razpolagala s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, niso trdili in tega ne ugotavlja niti sodišče prve stopnje. Tudi neveljavnost pogodbe (ki bi imela lahko za posledico vračanje danega) je zatrjevala le dedinja B. B., ne pa ostala dva na pravdo napotena dediča. C. C. je navedel le to, da je vrednost opravljenega dela po pogodbi nesorazmerna z vrednostjo nepremičnine (glej izjavo na list. št. 28), dedinja A. A. pa je s tako navedbo soglašala in dodala, da pogodba ni bila sklenjena v soglasju z dediči (glej izjavo na list. št. 53). Kakšno pravno posledico sta dediča s tem zasledovala, sodišče prve stopnje ni razjasnilo. Enako velja za trditev B. B. o neveljavnosti pogodbe, ki jo je utemeljevala le s (pavšalno) trditvijo o nesorazmerju med obveznostmi pogodbenih strank ter izostanku soglasja ostalih dedičev k pogodbi. Tudi tu ni povsem jasno, kaj dedinja (kot pravni laik) s temi trditvami pravzaprav želi doseči. O tem, da je med dediči prišlo do spora o obsegu zapuščinskega premoženja, ki terja prekinitev postopka, zato po presoji pritožbenega sodišča (še) ni mogoče govoriti.

7. Pritožba je zato utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je ugodilo in na podlagi 3. točke 363. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 163. členom ZD izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču v novo odločanje.

8. Sodišče prve stopnje naj pred ponovno odločitvijo o prekinitvi postopka razpiše zapuščinsko obravnavo in na njej z dediči razjasni, kaj v zvezi s sklenjeno pogodbo o dosmrtnem preživljanju pravzaprav zatrjujejo in nato presodi, ali je med dediči prišlo do spora o obsegu zapuščinskega premoženja ali ne. V kolikor bo postopek ponovno prekinilo, naj upošteva, da sodišče na pravdo napoti stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (1. odstavek 213. člena ZD) in ne stranko, ki ima za pravdo večji interes. Svojo odločitev v tem delu bo zato moralo tudi ustrezno obrazložiti.