Court allows appeal against tax order, ruling tax exemption applies to subsequent tax payment proceedings after final judgment.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the plaintiff's appeal and revoked the lower court's payment order for the appeal fee. The plaintiff argued that a prior exemption from court taxes extended to this new obligation, while the lower court incorrectly applied a tariff rate for special appeals. The court held that since the main litigation ended in a final judgment, the exemption only covered the original proceedings, but the plaintiff was still exempt from the separate administrative procedure regarding the tax payment itself.
Legislator headnote
AI generatedZakon o sodnih taksah (ZST-1), drugi odstavek 13. člena; tretji odstavek 1. člena: An exemption from court taxes issued in a concluded main proceeding does not automatically extend to the subsequent administrative procedure for determining tax payment obligations, yet the party remains exempt if the underlying dispute was resolved without a tax liability being established.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi prve tožnice se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se njenemu ugovoru ugodi in se plačilni nalog sodišča prve stopnje I P 380/2020 z dne 27. 10. 2022 razveljavi.
[JEDRO]
Tožnica se je pritožila zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je vložila potem, ko je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 28. 7. 2022 (po pravnomočnem zaključku pravde) na tožnike prevalilo plačilo sodnih taks, ki bi jih sicer moral plačati toženec, če plačila ne bi bil oproščen. Sodna taksa za takšno pritožbo v zakonu ni predpisana. Sodišče prve stopnje jo je očitno napačno odmerilo s sklicevanjem na tarifno številko 30010 taksne tarife, ki za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste, določa takso v višini 33,00 EUR. Pri tem je prezrlo, da je po opombi 3e) tega dela tarife takso po navedeni tarifni številki treba plačati v rednem pravdnem postopku, v postopku o individualnih delovnih sporih premoženjske narave in v postopku v tistih upravnih sporih, ki niso spori v zadevah socialnega varstva. Postopki odločanja glede plačila sodnih taks torej v tej tarifni številki niso zajeti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožeče stranke (pravilno: prve tožnice) zoper izdani plačilni nalog, s katerim ji je naložilo plačilo sodne takse za pritožbeni postopek.
2. Prva tožnica (v nadaljevanju: pritožnica) se je pravočasno pritožila zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da so bili tožniki, vključno s pritožnico oproščeni plačila sodne takse. Sklep o oprostitvi plačila sodne takse velja za vse takse, ki so nastale v postopku, do njegovega končnega zaključka. Takšno je tudi stališče sodne prakse. Taksna obveznost za pritožnico torej ni nastala. Pritožnica zato predlaga spremembo ali razveljavitev izpodbijanega sklepa.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je med pravdo s sklepom z dne 26. 3. 2021 tretjo tožnico in četrtega tožnika oprostilo plačila sodne takse „za pritožbeni postopek“. Ker so tožniki nujni enotni sosporniki, ki se po 196. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) štejejo za enotno pravdo stranko, se je oprostitev plačila sodne takse raztezala tudi na pritožnico. 1 Zmotno pa je pritožbeno stališče, da je treba navedeno taksno oprostitev upoštevati tudi v obravnavanem primeru.
5. Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks namreč v skladu z drugim odstavkom 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) velja samo v postopku, za katerega je bil sklep izdan. Ker se je pravda že končala s pravnomočno zavrnitvijo tožbenega zahtevka, v tem primeru ne gre več za pravdni postopek, ampak za postopek odločanja glede plačila sodne takse (tretji odstavek 1. člena ZST-1), torej za drug postopek. Kljub temu pa ima pritožnica prav, da sporna taksna obveznost zanjo ni nastala.
6. Tožnica se je pritožila zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je vložila potem, ko je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 28. 7. 2022 (po pravnomočnem zaključku pravde) na tožnike prevalilo plačilo sodnih taks, ki bi jih sicer moral plačati toženec, če plačila ne bi bil oproščen. Sodna taksa za takšno pritožbo v zakonu ni predpisana. Sodišče prve stopnje jo je očitno napačno odmerilo s sklicevanjem na tarifno številko 30010 taksne tarife, ki za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste, določa takso v višini 33,00 EUR. Pri tem je prezrlo, da je po opombi 3e) tega dela tarife takso po navedeni tarifni številki treba plačati v rednem pravdnem postopku, v postopku o individualnih delovnih sporih premoženjske narave in v postopku v tistih upravnih sporih, ki niso spori v zadevah socialnega varstva. Postopki odločanja glede plačila sodnih taks torej v tej tarifni številki niso zajeti.
7. Sodišče prve stopnje je tako pri odločanju o pritožničinem ugovoru zoper plačilni nalog zmotno uporabilo materialno pravo. Na takšno kršitev pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep ustrezno spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 ).
1 Izpodbijani sklep v zvezi s tem napačno ugotavlja, da je bila pritožnica oproščena plačila sodne takse s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 68/2022 z dne 28. 2. 2022; z navedenim sklepom je bil zgolj razveljavljen plačilni nalog sodišča prve stopnje, po katerem bi pritožnica morala plačati takso za pritožbo zoper zadnjo sodbo sodišča prve stopnje z dne 21. 7. 2020.