Supreme Court dismisses request to transfer jurisdiction due to actor sequitur forum rei rule and defendant's objection.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Ugoditev tožnikovemu predlogu za prenos pristojnosti bi v procesnih okoliščinah primera nasprotovala pravilu actor sequitur forum rei.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je tožbo za razveljavitev pogodbe o ustanovitvi užitka vložil pred Okrožnim sodiščem v Kopru. Okrožno sodišče v Kopru je s sklepom P 24/2022 z dne 16. 11. 2022 odločilo, da ni pristojno za odločanje v tej zadevi ter nato zadevo po pravnomočnosti odstopilo Okrožnemu sodišču v Novem mestu kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču.

2. Tožnik je že v pripravljalni vlogi, vloženi še pred izdajo sklepa o nepristojnosti, odgovoril na toženčev ugovor krajevne nepristojnosti. V njem je podredno predlagal, naj sodišče na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določi drugo stvarno pristojno sodišče in sicer Okrožno sodišče v Kopru. Predlog je podal za primer, če bi sodišče toženčevemu ugovoru ugodilo in zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Novem mestu.

3. Okrožno sodišče v Novem mestu je Vrhovnemu sodišču posredovalo tožnikov predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP).

6. Tožnik v svojem predlogu trdi, da obe pravdni stranki prebivata na območju Okrožnega sodišča v Kopru ter da z območjem Okrožnega sodišča v Novem mestu nimata nobene zveze.

7. Bistvo razlogov, na podlagi katerih se je Okrožno sodišče v Kopru izreklo za nepristojno, temelji na dejstvu, da toženec na območju Okrožnega sodišča v Kopru nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega bivališča in tako niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 47. člena ZPP). Na območju Okrožnega sodišča v Kopru se namreč nahaja le zaradi udeležbe v Programu Vrtnica. Sklep Okrožnega sodišča v Kopru je po tem, ko se zoper njega ni pritožila nobena od strank, postal pravnomočen.

8. Pravilo o krajevni pristojnosti, procesna ravnanja strank glede pristojnosti in pravilo o lažjem (enostavnejšem in bolj ekonomičnem) teku postopka (67. člen ZPP) morajo biti uporabljena tako, da so med seboj usklajena in ne trkajo druga ob drugo.

9. Pravila o krajevni pristojnosti, ki se navezujejo na toženčevo prebivališče, uravnotežajo procesni položaj v prid toženca. Ker mu je tožnik naložil breme obrambe, velja, da naj tožnik sledi sodišču toženca ( actor sequitur forum rei ). 1

10. Če tožnik tega pravila ne upošteva in tožbo vloži pred drugim stvarno pristojnim sodiščem, je od toženčevega ravnanja odvisno, kje bo tekla pravda. Če bo toženec najkasneje v odgovoru na tožbo podal ugovor krajevne pristojnosti (prvi odstavek 22. člena ZPP), potem bo sodišče zadevo odstopilo splošno krajevno pristojnemu sodišču. Če tega ne stori, se, nasprotno, šteje, da je prišlo do tihe prorogacije pristojnosti ( prorogatio tacita ).

11. V obravnavani zadevi bi toženec, čigar procesni položaj upoštevajo pravila o krajevni pristojnosti, ko se navezujejo na njegovo prebivališče, lahko molče pristal na pristojnost Okrožnega sodišča v Kopru, a tega ni storil. Podal je ugovor o krajevni pristojnosti in sodišče mu je tudi ugodilo. Ker sedaj vlaga predlog za prenos pristojnosti tožnik, bi ugoditev predlogu v danem položaju obšla zakonsko predviden položaj, ki procesni položaj uravnoteža v prid toženca. Vprašanje, na katerega se tožnik opira v svojem predlogu, je bilo namreč v tem postopku procesno že izčrpano s tem, da je toženec ugovarjal krajevni pristojnosti ter je sodišče njegovemu ugovoru s sklepom, ki je postal pravnomočen, ugodilo. Z vložitvijo ugovora se je, čeprav se fizično nahaja na območju Okrožnega sodišča v Kopru, jasno izjavil zoper tiho prorogacijo.

12. Ker je tako, je Vrhovno sodišče predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.

1 Glej Janez Kranjc, Latinski pravni reki , GV Založba, Ljubljana 2006, str. 21 in Dragica Wedam Lukić v: Lojze Ude, Aleš Galič (ur.), Pravdni postopek, Zakon s komentarjem , 1. knjiga, Uradni list: GV Založba, Ljubljana 2005, stran 243.