Supreme Court dismisses review application regarding damages for erasure from civil registry and employment loss.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora prvemu tožniku plačati znesek 40.261,93 EUR, drugi tožnici znesek 8.950,00 EUR in tretji tožnici znesek 6.900,00 EUR, vsem z obrestmi, razvidnimi iz izreka sodbe. V presežku je tožbene zahtevke zavrnilo. Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov in toženke zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o pritožbenih stroških.

3. Tožniki se v predlogu za dopustitev revizije zavzemajo za zvišanje odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Ob tem se sklicujejo na zadeve VS RS II Ips 170/2016, II Ips 255/2016, II Ips 130/2016, II Ips 221/2017, II Ips 274/2016 in II Ips 40/2019. Zatrjujejo tudi kršitev 22. člena Ustave. Predlagajo dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali sta sodišči prve in druge stopnje odmerili odškodnino za nepremoženjsko škodo tožnikom, zlasti drugi in tretji tožnici v skladu z 200.

členom Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), 179. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in 11. členom Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (v nadaljevanju ZPŠOIRSP), upoštevajoč ESČP v podobnem primeru v zadevi Kurić in ostali proti RS; (2) ali sta sodišči prve in druge stopnje odmerili odškodnino za premoženjsko škodo zaradi nezmožnosti pridobitve zaposlitve, dohodkov in socialnih dajatev (socialne pomoči oziroma socialnega dodatka) tožnikom, v skladu s 111.

členom ZOR, 132. členom OZ in 11. členom ZPŠOIRSP, upoštevajoč ESČP v podobnem primeru v zadevi Kurić in ostali proti RS; (3) ali je, upoštevajoč depešo MNZ z dne 27. 2. 1992, pravilna odločitev sodišč prve in druge stopnje, da tožnik ni upravičen do izgubljenega zaslužka – dobička, ker naj v letu 1993 ne bi izgubil zaposlitve zaradi izbrisa, saj da je razpolagal z veljavnimi dokumenti YU in bi po mnenju sodišča lahko predložil dokumente za pridobitev delovnega dovoljenja za tujca; (4) ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta odškodnino odmerili na način, da sta toženki v skladu s šestim odstavkom 13.

člena ZPŠOIRSP omogočili obročno odplačilo in v skladu z 12. členom ZPŠOIRSP omejili obresti do višine glavnice; (5) ali sta sodišči prve in druge stopnje odmerili odškodnino za premoženjsko škodo zaradi nezmožnosti pridobitve otroškega dodatka v skladu s 111. členom ZOR, 132. členom OZ in 11. členom ZPŠOIRSP, upoštevajoč ESČP v podobnem primeru v zadevi Kurić in ostali proti RS; (6) ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili (verjetno v nadaljevanju manjka: materialno pravo), ko sta šteli, da škoda zaradi plačila najemnine ni škoda zaradi izbrisa; in (7) ali je pravilno, da sodišče druge stopnje ne preveri, ali so bile trditve pravočasno podane, na kar se tožniki sklicujejo v pritožbi.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog tožnikov zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).