Supreme Court allows review regarding whether final judgment constitutes res judicata for applying unjust enrichment rules to expired claims.

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali predstavlja pravnomočnost sodbe tako silo, zaradi katere je mogoče uporabiti pravilo 191. člena Obligacijskega zakonika tudi, če se plača zastarano (torej obstoječo, a neiztožljivo) terjatev.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali predstavlja pravnomočnost sodbe tako silo, zaradi katere je mogoče uporabiti pravilo 191. člena Obligacijskega zakonika tudi, če se plača zastarano (torej obstoječo, a neiztožljivo) terjatev.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora tožniku plačati znesek 95.393,67 EUR z obrestmi. Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo glede odločitve o glavni stvari zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Spremenilo je samo odločitev o prvostopenjskih stroških. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

3. Toženka v predlogu za dopustitev revizije meni, da tožnik veljavno izpolnjene zastarane terjatve ne more zahtevati nazaj po 191. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Trdi, da je 342. člen v razmerju do 191. člena OZ (splošna določba) specialna določba iz dveh razlogov: prvič pri plačilu zastarane terjatve ne moremo govoriti o neupravičeni pridobitvi/obogatitvi, kar je predpostavka za uporabo 191. člena OZ, in drugič predpostavka za uporabo 191. člena OZ je neobstoj terjatve, predpostavka za uporabo 342. člena OZ pa obstoj (sicer neiztožljive) terjatve, pri čemer sodišče druge stopnje samo ugotavlja, da terjatev obstaja, vendar je neiztožljiva. V nadaljevanju navaja, da sodišče prve stopnje ni sprejelo niti dokaznega sklepa niti izvajalo dokazov. Zato zatrjuje kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 23. člena Ustave. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali predstavlja pravnomočnost tako silo, zaradi katere je mogoče uporabiti pravilo 191. člena OZ tudi, če se plača zastarano (torej obstoječo, a neiztožljivo) terjatev; ali je možno z izpolnitvijo zastarane terjatve ugaslo terjatev „obuditi“ tako, da se ugodi zahtevku (zastaranega) dolžnika, da se mu vrne plačilo zastarane terjatve in ponovno vzpostavi zastarano (naturalno) dolžniško – upniško obveznost; je takšna odločitev skladna z namenom 342. člena OZ; (2) predlaga tudi, da se revizija dopusti v povezavi z določbo 192. člena OZ in ob tem zatrjuje, da izpodbijana odločitev odstopa od zadeve VSRS II Ips 155/2014; (3) ali lahko sodišče prve stopnje namesto dokaznega sklepa o izvedbi dokazov na glavni obravnavi odločitev o tem, katere dokaze bo obravnavalo, nadomesti z obrazložitvijo sodbe; (4) ali lahko sodišče dokaze s prebiranjem listin v spisu namesto na naroku izvede izven naroka ob izdelavi sodbe; in (5) ali je dopustno, da je pisni odpravek sodbe izdelan še pred obravnavo, ali je potrebno odpravek sodbe izdelati šele po koncu obravnavanja in zaključenem dokaznem postopku.

4. Predlog je utemeljen, v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).