Supreme Court dismisses review request regarding land ownership determination criteria and procedural application in Slovenia.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the petition for review filed by the applicants against a lower court's decision on land ownership. The applicants argued that the first-instance court incorrectly split a parcel and applied inconsistent usage criteria under Article 43 of the Land Act, while the second instance partially overturned the ruling regarding specific entries. The court denied the review because the applicants failed to demonstrate that the second-instance decision deviated from established Supreme Court practice or that the legal issue required a precedent-setting resolution.
Legislator headnote
AI generatedArticle 367.a of the Act on Civil Procedure; Article 367.c of the Act on Civil Procedure: The Supreme Court grants review only when the second-instance decision diverges from its own established case law or when the legal question is of significant importance for the uniform application of law, which was not met in this instance.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Predlog se zavrne.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku ugotovilo, da sta nepremičnini z ID znakom: parcela 0000 372/10 in parcela 0000 372/11 skupno pripadajoče zemljišče stavbe predlagateljev (z naslovom ..., ki stoji na nepremičnini z ID znakom: parcela 0000 372/3) in sosednje stavbe (z naslovom ..., ki stoji na nepremičnini z ID znakom: parcela 0000 372/4) ter sta kot pomožni nepremičnini v solastnini vsakokratnega lastnika stavbe na naslovu ... do deleža 88/100 in vsakokratnega lastnika stavbe na naslovu ... do deleža 12/100 (I. točka izreka sklepa). Predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča v delu, ki se nanaša na nepremičnino z ID znakom: parcela 0000 372/9, je zavrnilo (II. točka izreka sklepa). Nadalje je odločilo, da se po pravnomočnosti sklepa ta izvede v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti, pri čemer se vpis opravi v vrstnem redu že vpisane zaznambe postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča, torej z učinkom od 3. 12. 2014 in da se pri parceli 372/9, glede katere je bil predlog zavrnjen, izbriše zaznamba postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča (III. točka izreka sklepa). Sklenilo je še, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka, ter da bo o skupnih stroških na zahtevo upravičenca odločalo po pravnomočnosti tega sklepa (IV. točka izreka sklepa).
2. Sodišče druge stopnje je pritožbi predlagateljev delno ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo v II. in IV. točki izreka v celoti ter v delu III. točke izreka, ki se nanaša na izbris zaznambe pri nepremičnini z ID znakom: parcela 0000 372/9 in v razveljavljenem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (I. točka izreka drugostopenjskega sklepa). Sicer je pritožbo predlagateljev zavrnilo in v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu (tj. v delu I. in III. točke izreka, ki se nanaša na nepremičnino parc. št. 372/10) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (II. točka izreka drugostopenjskega sklepa). Odločilo je še, da so stroški pritožbenega postopka del nadaljnjih stroškov (III. točka izreka drugostopenjskega sklepa).
3. Predlagatelja predlagata, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:
- Ali je materialnopravno pravilno ravnanje sodišča, ki na podlagi konkretiziranih in neprerekanih trditev o pretekli uporabi ene parcele kot celote v postopku odločanja o določitvi območja (skupnega) pripadajočega zemljišča to parcelo z elaboratom razdeli na manjše dele in za vsak manjši del ločeno preverja izpolnjevanje kriterijev pretekle občasne, redne ali izključne uporabe, če to onemogoči ali bistveno omeji način in obseg uporabe prvotne parcele pred delitvijo?
- Ali je pravilno stališče, da mora v primeru delitve iz prvega vprašanja predlagatelj dokazati izključno preteklo uporabo posameznega manjšega dela prvotne parcele in ali je taka nedokazanost razlog, da sodišču ni treba odločati o predlogu, da se na vseh novonastalih manjših delih določi skupno pripadajoče in povezano zemljišče k več stavbam?
- Ali sta sodišči v konkretnem primeru nepravilno uporabili kriterij pretekle rabe iz 43. člena ZVEtL-1 in storili bistveno kršitev določb postopka, ker sta se za določitev skupnega pripadajočega zemljišča na enem od manjših delov zadovoljili z občasno uporabo, na drugem od manjših delov pa zahtevali redno uporabo?
4. Predlog ni utemeljen.
5. Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.
6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da predlagatelja nista izkazala izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).