Appeal dismissed; costs for evidence preservation borne by applicant under ZPP s. 167.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal was dismissed, confirming the first-instance court's order for the applicant to bear the costs of the evidence preservation procedure. The applicant argued that the witness should be heard within the inheritance proceedings, claiming each heir would cover their own costs under inheritance law. The court rejected this, ruling that inheritance proceedings do not determine disputed facts regarding the will's validity and that ZPP s. 167 mandates the applicant to pay for the preservation process.
Legislator headnote
AI generatedZPP 167. člen; Stroške postopka za zavarovanje dokazov krije tista stranka, ki je zavarovanje dokaza predlagala, ne glede na to, ali se postopek izvaja v okviru pravdnega ali drugega postopka.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 167. člena ZPP, po kateri stroške postopka za zavarovanje dokazov krije tista stranka, ki je zavarovanje dokaza predlagala. Pritožnica se moti, ko trdi, da bi sodišče pričo moralo zaslišati kar v okviru zapuščinskega postopka. Slednji namreč ni namenjen ugotavljanju spornih dejstev, konkretno glede veljavnosti oporoke, zaradi česar je predlagateljica v zavarovanje (torej: "za vsak slučaj") predlagala zaslišanje priletne oporočne priče. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ko je izvedlo postopek za zavarovanje dokazov.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da predlagateljica sama krije svoje stroške postopka zavarovanja dokazov, nasprotnim udeleženkam pa jih mora povrniti 393,79 EUR.
2. Proti sklepu se predlagateljica pritožuje in predlaga njegovo spremembo tako, da nasprotne udeleženke same krijejo svoje stroške. Navaja, da je predlog za zaslišanje priče podala tekom zapuščinskega postopka in tekom tega bi moralo sodišče pričo tudi zaslišati. V tem primeru bi po določbi 174. čl. Zakona po dedovanju vsak dedič sam kril svoje stroške, kar bi bilo tudi pravično. Napačno je bilo ravnanje, da je sodišče izločilo predlog za zavarovanje dokazov - za zaslišanje priče, iz zapuščinskega postopka.
3. Odgovora na pritožbo nasprotne udeleženke niso podale.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 167. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po kateri stroške postopka za zavarovanje dokazov krije tista stranka, ki je zavarovanje dokaza predlagala, kar je v konkretnem primeru pritožnica. Ta se moti, ko trdi, da bi sodišče pričo moralo zaslišati kar v okviru zapuščinskega postopka. Slednji ni namenjen ugotavljanju spornih dejstev, konkretno glede veljavnosti oporoke (glej. 1. tč. 2. odst. 210. čl. Zakona o dedovanju), zaradi česar je predlagateljica v zavarovanje (torej: „za vsak slučaj“) predlagala zaslišanje priletne oporočne priče. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ko je izvedlo postopek za zavarovanje dokazov; zakon (1. odst. 167. čl. ZPP) v slednjem ne dopušča drugačne odločitve o stroških, kot je izpodbijana. Ne gre torej za stroške zapuščinskega postopka. V primeru pravdnega postopka, ki bi sledil, pa bi lahko predlagateljica te stroške uveljavljala kot del pravdnih stroškov (2. odst. 167. čl. ZPP).
6. Odmere stroškov pritožnica ne izpodbija. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. tč. 365. čl. ZPP).