Court dismisses appeal; finding joint ownership does not automatically grant co-ownership entry in land register.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ugotovitev deležev na skupnem premoženju še ne pomeni delitve konkretne stvari.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Celju zavrnilo ugovor predlagateljice zoper sklep, s katerim zemljiškoknjižni pomočnik ni dovolil predlagane vknjižbe solastninske pravice na predlagateljico na solastniškem deležu do ene polovice na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je bilo ugotovljeno, daje nepremičnina skupno premoženje in da je delež vsake od strank 1/2. Sklicevalo se je na določbe zakonov in sodno prakso, po kateri ugotovitev deležev na skupnem premoženju še ne pomeni delitve konkretne stvari.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica. Vztraja, da delna sodba, ki je podlaga predlaganemu vpisu, predstavlja zadostno podlago za predlagani vpis. Meni, da je stališče sodišča neživljenjsko in proti racionalnim pričakovanjem, da bosta stranki, ki sta v globokem sporu glede temeljnih osebnostnih in zakonskih vprašanj, svoje premoženje naknadno delili, bodisi pogodbeno, bodisi v nepravdnem postopku. Sodišče bi moralo upoštevati tudi obrazložitev sodbe v zvezi z zavrnitvijo zahtevka na izstavitev listine, iz katere izhaja, da bo predlagateljica vpis solastnine lahko dosegla že na podlagi sodbe. Stališče, zavzeto v zadevi CDn 146/2018 ni absolutno, zato bi moralo sodišče v vsakem primeru presojati vse okoliščine in ne zgolj iz formalnih razlogov a priori zavrniti vpis. Poleg tega iz konkludentnih ravnanj pravdnih strank izhaja, da so pri razdelitvi solastnine v celoti sledile sodbi, saj je predlagateljica s svojim solastniškim deležem že razpolagala in ga prodala tretji osebi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, zakaj predlaganega vpisa ne more dovoliti in na te razloge se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanja sklicuje. V zvezi s pritožbeni navedbami pa še dodaja, da argument, da sta stranki v globokem sporu in da je zato težko pričakovati, da bosta stranki svoje premoženje naknadno delili, ne zdrži presoje. Tudi solastninska pravica na nepremičnini, ki v naravi predstavlja stanovanje, prej ali slej pripelje do delitve stvari.

5. V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti, o vpisih sodišče odloča le na podlagi listin 1 in na podlagi stanja zemljiške knjige. Pri takem odločanju ni mogoče upoštevati kakšnih drugih okoliščin in ugotavljati (spornih) dejstev. Temu so namenjeni drugi pravdni oziroma nepravdni postopki. Okoliščina, da je s svojim solastniškim deležem predlagateljica že razpolagala, za odločitev v tej zadevi ni relevantna.

6. Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi).

1 Pri sodbah postane pravnomočen samo izrek, zato ni odločilno, kaj je pravdno sodišče navedlo v obrazložitvi sodbe. Tudi sicer pa je bil zahtevek na izstavitev dovolila zavrnjen, ker je tožnica lastninsko pravico pridobila na podlagi zakona. Na podlagi sodbe, s katero je bilo ugotovljeno, da nepremičnina spada v skupno premoženje, bo predlagateljica lahko dosegla vpis, vendar le toliko, kot izhaja iz sodbe, torej kot skupna lastnica.