Supreme Court rejects advisory opinion request as legal issue regarding agrarian community inheritance is already settled by precedent.

Predlog za izdajo svetovalnega mnenja se zavrne.

[JEDRO]

Pogoj za izdajo svetovalnega mnenja ni izpolnjen. O tem, ali je treba pri dedovanju premoženja agrarne skupnosti uporabiti ZPVAS in posledično ZD, ali pa ZDen, se je Vrhovno sodišče že izreklo v sodbi št. II Ips 249/2015 z dne 14. 1. 2016.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Kamniku, soočeno z dilemo, ali pri dedovanju premoženja agrarnih skupnosti uporabiti določbe ZPVAS ali ZDen Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izda svetovalno mnenje glede treh vprašanj. Najprej sprašuje, ali je treba pri dedovanju premoženja agrarnih skupnosti uporabiti Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Ur. l. RS, št. 5/94 in nasl. – ZPVAS) ali Zakon o denacionalizaciji (Ur. l. RS, št. 27/91 in nasl. - ZDen). Naslednje vprašanje se glasi: »Ali se oporoka v zvezi z dedovanjem premoženja agrarne skupnosti presoja po Zakonu o dedovanju (Ur. l. RS, št. 15/76 in nasl. - ZD)?« Tretje vprašanje pa se glasi: »Ali se dedna izjava, podana v prvotnem zapuščinskem postopku presoja po ZD ali ZDen?«

2. Čeprav so vprašanja tri, je vprašanje v resnici eno samo. To je vprašanje, ali je treba pri dedovanju premoženja agrarne skupnosti uporabiti ZPVAS in (posledično) ZD, ali pa ZDen. Z odgovorom nanj je hkrati dan tudi odgovor na preostali vprašanji. Če se namreč pri dedovanju agrarne skupnosti uporablja ZPVAS in posledično ZD, potem se vsa dednopravna vprašanja, torej tudi oporoka (drugo vprašanje) in dedne izjave v prvotnem zapuščinskem postopku (tretje vprašanje) presojajo po splošni dednopravni ureditvi, torej po ZD (drugi odstavek 8.

člena ZPVAS) – in obratno. Ko je tako, je ključen le odgovor na prvo vprašanje – vse ostalo je samo logična izpeljava iz odgovora na to vprašanje. Zato se je treba vprašati, ali se sodna praksa Vrhovnega sodišča glede tega še ni izrekla (četrti odstavek 206. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Pogoj za izdajo svetovalnega mnenja namreč je, da bi moralo sodišče, ki predlaga svetovalno mnenje, uporabiti pravno pravilo, glede katerega sodna praksa višjih sodišč ni enotna, sodne prakse Vrhovnega sodišča pa ni.

3. V obravnavanem primeru zadnji pogoj ni izpolnjen. O tem, ali je treba pri dedovanju premoženja agrarne skupnosti uporabiti ZPVAS in posledično ZD, ali pa ZDen, se je Vrhovno sodišče izreklo v sodbi št. II Ips 249/2015 z dne 14. 1. 2016. Odločitev o reviziji je oprlo na stališče, ki se v jedru glasi: » ZPVAS v drugem odstavku 8. člena določa, da če je prejšnji imetnik premoženjske pravice fizična oseba že mrtev ali razglašen za mrtvega, se vrnjene premoženjske pravice štejejo za pozneje najdeno premoženje in se zanje dedovanje izvede po ZD; skladno s tem v četrtem odstavku 8.

člena med določbami ZDen, ki se smiselno uporabljajo v postopkih na podlagi ZPVAS, specialne določbe ZDen, ki urejajo dedovanje denacionaliziranega premoženja (med drugim 78. člen ZDen), niso naštete.« Po mnenju Vrhovnega sodišča je torej ZPVAS glede ureditve dedovanja, ki se razlikuje od tiste po ZDen, privzel že uveljavljeno rešitev iz ZD (gl. t. 8 omenjene sodbe). Ker tako pogoj za izdajo svetovalnega mnenja ni izpolnjen, je bilo treba predlog za izdajo svetovalnega mnenja zavrniti.

4. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).