Appeal dismissed because prior final judgment on litigation costs precludes re-examination of cost allocation.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed the appeal against the lower court's decision on litigation costs, confirming the original ruling. The appellant argued that the initial allocation of costs was incorrect because the plaintiff did not fully succeed in the main proceedings. The court rejected this, noting that the question of which party bears the costs had already been definitively resolved by a final judgment, thereby barring any further intervention in that specific issue.
Legislator headnote
AI generatedZakon o sodnih taksah in Odvetniška tarifa; Zakon o pravdnem postopku: When a final judgment has already determined the allocation of litigation costs, the appellate court cannot revisit that issue and must uphold the established allocation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
II. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 223,02 EUR stroškov odgovora na pritožbo v osmih dneh od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
[JEDRO]
O vprašanju, katera stranka je dolžna plačati stroške pravdnega postopka, je že pravnomočno odločeno s sodbo, zato v odločitev o temelju ni mogoče posegati.
[OBRAZLOŽITEV]
1. V tej zadevi je bilo s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani pod opr. št. V P 161/2019 z dne 19. 5. 2021 v II. točki izreka odločeno, da stroške postopka, ki so nastali na prvi stopnji, nosi tožena stranka. Odločitev, da je tožena stranka tista, ki je po temelju dolžna plačati stroške pravdnega postopka na prvi stopnji, je postala pravnomočna na podlagi sodbe Višjega sodišča v Ljubljani pod opr. št. II Cp 1861/2021 z dne 30. 3. 2022. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani pod opr. št. V P 161/2019, dne 24. 5. 2022, skladno z določili Zakona o sodnih taksah in Odvetniško tarifo odmerilo višino stroškov, ki jih je tožena stranka dolžna plačati tožeči v višini 992,97 EUR.
2. Sklep, ki se nanaša na odmero stroškov postopka na prvi stopnji, s pritožbo izpodbija tožena stranka. V obrazložitvi navaja, da je odločitev, da je tožena stranka dolžna kriti vse potrebne pravdne stroške tožeče stranke napačna, ker tožeča stranka v pravdnem postopku ni uspela v celoti. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in o stroških postopka odloči glede na dosežen uspeh strank v pravdi. Tako, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka sama.
3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo pravilno izpostavlja, da je o vprašanju, katera stranka je dolžna plačati stroške pravdnega postopka, že pravnomočno odločeno s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. V P 161/2019 z dne 19. 5. 2021 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 1861/2021 z dne 30. 3. 2022. V pravnomočne odločitve sodišče v pritožbenem postopku ne more posegati.
6. Pritožnik navaja, da se pritožuje iz vseh razlogov po 338. členu ZPP, a ne pove, v katerem delu so stroški napačno ugotovljeni in obrazloženo izpodbija le odločitev po temelju, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stroške pravdnega postopka na prvi stopnji, o čemer pa je, kot je navedeno zgoraj, bilo že pravnomočno odločeno. Zato je pritožbeno sodišče preizkusilo razloge, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ker takšnih kršitev ni ugotovilo, je izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člen ZPP).
7. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, tožeča pa je nanjo vsebinsko odgovorila, ji je tožena dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka (154. in 165. člen ZPP), katerih natančna specifikacija je razvidna iz stroškovnika v spisu. Stroške je dolžna povrniti v osmih dneh (četrti odstavek 458. člena ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (378. člen OZ).