Supreme Court dismisses review application regarding marital property division and debt allocation rules.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request for permission to file a review against the appellate court's decision. The case involved ex-spouses disputing the scope of their joint property, including unpaid loans taken during their marriage and custom-made kitchen furniture. The court denied the review because the conditions for admitting it under the Code of Civil Procedure were not met, as the lower court's decision did not raise a significant legal issue requiring uniform application of law.
Legislator headnote
AI generated367.a(1), 367.c(2) ZPP: A review application is admissible only if it addresses a legal issue of significant importance for legal certainty, uniform application of law, or legal development; otherwise, the request is dismissed.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Predlog se zavrne.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Stranki sta bivša zakonca. Med njima je sporno, kakšen je obseg skupnega premoženja in kakšni so deleži na njem. Tekom trajanja zakonska zveze sta tako tožnik kot toženka sklenila več kreditnih pogodb. Prav tako je prišlo do vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje tožnika.
2. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku po tožbi in delno ugodilo tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi.
3. Pritožbeno sodišče je delno ugodilo pritožbama in sodbo sodišča prve stopnje v delu razveljavilo, v preostalem pa pritožbi zavrnilo.
4. Zoper del odločbe višjega sodišča, ki predstavlja sodbo, tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije. Dopustitev revizije predlaga glede vprašanj:
◦ Ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da na dan razpada zakonske zveze neodplačani del kredita, ki sta ga nekdanja zakonca najela v času trajanja njune zakonske zveze in ga vložila v njuno skupno premoženje, ne more biti del skupnega premoženja oz. predmet delitve skupnega premoženja?
◦ Ali nastane obveznost odplačila kredita, ki sta ga nekdanja zakonca najela v času trajanja njune zakonske zveze in ga vložila v njuno skupno premoženje, takrat, ko je bila sklenjena kreditna pogodba in predstavljajo posamezni obroki, ki zapadejo v plačilo po razpadu zakonske zveze, samo način poplačila obveznosti, ki je nastala že med trajanjem zakonske zveze? Ali pa je potrebno šteti, da obveznost nastane po sklenitvi kreditne pogodbe, in sicer vsakič v višini posameznega obroka in v trenutku, ko le-ta zapade v plačilo?
◦ Ali lahko tožeča stranka v pravdnem postopku zaradi ugotovitve skupnega premoženja uveljavlja ugotovitveni tožbeni zahtevek, da na dan razpada zakonske zveze neodplačani del kredita, ki sta ga nekdanja zakonca najela v času trajanja njune zakonske zveze in ga vložila v njuno skupno premoženje, sodijo v skupno premoženje pravdni strank?
◦ Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko se ni opredelilo do pritožbenih argumentov tožeče stranke, temveč se je samo pavšalno sklicevalo na judikate, ki bodisi obravnavajo povsem drugačno dejansko stanje bodisi celo potrjujejo pritožbene ugovore tožeče stranke, na nedopusten način poseglo v predlagateljevo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave?
◦ Ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da vlaganje, ki ga je tožnik izvedel v svoje posebno premoženje, tako da je pred vzpostavitvijo zunajzakonske skupnosti s toženko sam najel kredit za pridobitev potrebnih finančnih sredstev in z najetimi delavci sam fizično izvedel vlaganje, sodi v skupno vlaganje pravdnih strank za to, ker je odplačevanje namenskega kredita praktično v celoti segalo v čas, ko je med pravdnima strankama obstajala zunajzakonska skupnost?
◦ Ali odločitev pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi odstopa od odločitev drugih pritožbenih sodišč v bistveno enakih primerih ob tem, ko sodne prakse Vrhovnega sodišča RS ni, in pomeni nedopusten poseg v predlagateljevo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave?
◦ Ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje v 12. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, da lesena kuhinjska oprema s koritom in pipo ne predstavlja skupnega premičnega premoženja pravdnih strank, temveč sodi med njuna skupna vlaganja v tožnikovo posebno premoženje, ker je bila lesena kuhinjska oprema izdelana po meri?
◦ Ali odločitev pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi odstopa od odločitev drugih pritožbenih sodišč v bistveno enakih primerih ob tem, ko sodne prakse Vrhovnega sodišča RS ni, in pomeni nedopusten poseg v predlagateljevo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave?
5. Predlog ni utemeljen.
6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).