Appeal allowed: Public prosecutor's complaint against termination of criminal proceedings due to minor victim's absence is dismissed.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

V skladu z določbo 15.a člena KZ-1 se v primerih kaznivih dejanj, opredeljenih v tem členu, izvršenih zoper osebe, ki so bile v času izvršitve kaznivega dejanja mladoletne, glede načina kazenskega pregona ne uporabljajo določbe kazenskega zakonika o vložitvi predloga ali zasebne tožbe. V teh primerih zato ni mogoče uporabiti določbe tretjega odstavka 306. člena ZKP, saj za mladoletne oškodovance domneva umika predloga za pregon zaradi neopravičenega izostanka z glavne obravnave ne velja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Grosupljem je z izpodbijanim sklepom ustavilo kazenski postopek zoper obdolženega A. A., ki se mu očita, da je na način, naveden v izreku sklepa, storil kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1. Odločilo je še, da po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP proračun.

2. Zoper sklep se je pritožil državni tožilec iz razloga po 1. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s 5. točko prvega odstavka 371. člena ZKP, t. j. zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in iz razloga po 2. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s 4. točko 372. člena ZKP, t. j. zaradi kršitve kazenskega zakona. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je bil zoper obdolženega vložen obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, ki naj bi bilo storjeno na škodo oškodovanca B. B. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, je sodišče za 22. 9. 2022 razpisalo glavno obravnavo, na katero je kot pričo povabilo tudi oškodovanca B. B., ki je bil v vabilu opozorjen na posledice, če v redu povabljen na glavno obravnavo ne bo prišel in svojega izostanka ne bo opravičil. V tem primeru se bo namreč štelo, da je predlog za pregon umaknil in bo sodišče kazenski postopek ustavilo. Oškodovancu je bilo vabilo vročeno preko matere, zakonite zastopnice. Kot nadalje izhaja iz podatkov v spisu, ki jih izpodbijani sklep pravilno povzame, oškodovanec na glavno obravnavo 22. 9. 2022 ni pristopil, svojega izostanka ni opravičil, sodišče je zato uporabilo domnevo o umiku predloga za pregon ter izdalo izpodbijani sklep o ustavitvi kazenskega postopka, v skladu s tretjim odstavkom 306. člena ZKP.

5. Pritožbeno sodišče pritrjuje državnemu tožilcu, da je prvostopenjsko sodišče očitno spregledalo določbo 15.a člena KZ-1, na podlagi katerega se glede načina kazenskega pregona ne uporabljajo določbe kazenskega zakonika o vložitvi predloga ali zasebne tožbe za osebe, ki so bile mladoletne v času izvršitve kaznivega dejanja in da za mladoletnega B. B., rojenega l. 2007, ni mogoče uporabiti določbe tretjega odstavka 306. člena ZKP.

6. Z izpodbijano odločitvijo je tako sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da se zaradi neopravičenega izostanka oškodovanca šteje, da je ta umaknil predlog za pregon. Zato državni tožilec utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 5. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, kajti prekršeni so bili predpisi kazenskega postopka o vprašanju, ali je podan predlog oškodovanca, kršene pa so bile tudi določbe kazenskega zakonika. Glede na takšno ugotovitev je sodišče druge stopnje v skladu s tretjim odstavkom 402. člena ZKP izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.