Supreme Court allows review regarding consumer credit contract unfair terms and explanatory duty under Directive 93/13/EEC.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted the review request specifically concerning the application of material law regarding the explanatory duty in consumer credit contracts. The applicant, a borrower, challenged a long-term loan agreement containing a currency clause, arguing it was void due to unfair terms not assessed by the appellate court. The court permitted the review because the appellate court failed to determine whether the lender fulfilled its duty to explain the currency clause, a requirement under EU Directive 93/13/EEC.
Legislator headnote
AI generatedDirective 93/13/EEC; Consumer Protection Act: The court must assess whether the creditor fulfilled the explanatory duty regarding unfair contract terms, and failure to do so constitutes a material law error warranting review.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko ni ugotavljalo, ali je tožena stranka izpolnila pojasnilno dolžnost, kot jo določa Direktiva sveta 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah?
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko ni ugotavljalo, ali je tožena stranka izpolnila pojasnilno dolžnost, kot jo določa Direktiva sveta 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnik kot kreditojemalec je s toženko kot kreditodajalko dne 14. 12. 2006 sklenil pogodbo o dolgoročnem tolarskem kreditu z valutno klavzulo, s katero mu je bil odobren kredit v višini 199.420,00 CHF v tolarski protivrednosti.
2. Tožnik zatrjuje, da je pogodba nična in zahteva odpravo njenih pravnih posledic.
3. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe, notarskega zapisa in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve. Zavrnilo je tudi zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižene hipoteke in njen izbris. Prav tako je zavrnilo zahtevek za plačilo 95.661,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (vse I. točka izreka). Tožniku je naložilo, da toženki povrne pravdne stroške (II. točka izreka).
4. Tožnik se je pritožil zoper prvostopenjsko sodbo. Pritožbeno sodišče je zavrnilo njegov predlog za prekinitev postopka (I. točka izreka). Prav tako je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (II. točka izreka) ter mu naložilo, da toženki povrne stroške pritožbenega postopka (III. točka izreka).
5. Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga tožnik predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj:
◦ Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko ni ugotavljalo, ali je tožena stranka izpolnila pojasnilno dolžnost, kot jo določa Direktiva sveta 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah?
◦ Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo glede presoje nedovoljenosti pogodbenega pogoja na podlagi člena 3(1) Direktive Sveta 93/13/EGS in 23. člena Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot), ki se nanaša na določilo kreditne pogodbe, da je kredit treba vrniti v isti valuti, v kateri je bil kredit dan, vezano na valutno klavzulo v švicarskem franku?
◦ Ali neupoštevanje okoliščin, ki jih je zatrjevala tožeča stranka, predstavlja absolutno bistveno kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP) iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitev temeljnih procesnih jamstev iz 14. in 22. člena Ustave Republike Slovenije?
6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo.
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).