Administrative court dismisses appeal due to lack of legal interest as detention order expired.

Tožba se zavrže.

[JEDRO]

Ker je ukrep 3. 1. 2023 prenehal veljati, si tožnik z odpravo izpodbijanega akta, tudi če bi bilo tožbi ugodeno, očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Obdobje, za katerega je bil pridržan, je namreč preteklo in ga po naravi stvari, čeprav odprava upravnega akta učinkuje ex tunc, ni več mogoče vrniti v stanje pred izdajo odločbe. V primeru, če bi toženka ukrep podaljšala, bi morala izdat nov upravni akt, zoper katerega bi bilo dovoljeno samostojno pravno varstvo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom tožniku omejila gibanje zaradi ugotovitve določenih dejstev, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito, ki jih brez izrečenega ukrepa ne bi bilo mogoče pridobiti, in ker obstaja utemeljena nevarnost, da bo pobegnil (1. točka izreka) Z istim sklepom je tudi odločila, da je tožnik pridržan v prostorih Centra za tujce v ... od 3. 10. 2022 od 11.55 ure do prenehanja razloga, vendar najdlje do 3. 1. 2023 do 11.55 z možnostjo podaljšanja za en mesec (2. točka izreka).

2. Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil tožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka, nepravilne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je odpravo izpodbijane odločbe.

3. V odgovoru na tožbo se je tožena stranka v bistvenem sklicevala na obrazložitev izpodbijane odločbe.

4. Sodišče je s sodbo z dne 17. 10. 2022 tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo. Vrhovno sodišče je s sklepom I Up 219/2022 navedeno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje.

5. Toženka je sodišču sporočila, da je tožnik 26. 10. 2022 samovoljno zapustil Azilni dom in predlagala, da sodišče tožbo zavrže. Sodišče je o tem obvestilo pooblaščenko tožnika, ki zatrjevanemu dejstvu, da je tožnik samovoljno zapustil Azilni dom, ni oporekala niti se ni izjavila v zvezi z razveljavitvijo sklepa.

6. Tožba ni dovoljena.

7. Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes. Ta se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila izboljšanje njegovega pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči. Pravni interes kot procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje tožbe mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. Če sodišče ugotovi, da tožnik nima več pravnega interesa za tožbo, jo kot nedovoljeno zavrže (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

8. Po drugem odstavku 36. člena ZUS-1 mora sodišče na te razloge paziti po uradni dolžnosti. Stališče, da sodišče okoliščine, od katerih je odvisen obstoj procesnih predpostavk, ugotavlja po uradni dolžnosti, ne glede na tožbene navedbe (prvi odstavek 40. člena ZUS-1), je zavzelo tudi Vrhovno sodišče. 1

9. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je njegova veljavnost časovno omejena, saj je bil tožnik pridržan na prostore Centra za tujce, ... in sicer od 3. 10. 2022 od 11:55 do prenehanja razloga, vendar najdlje do 3. 1. 2023 do 11.55, z možnostjo podaljšanja za en mesec. Ker je ukrep 3. 1. 2023 prenehal veljati pa si tožnik z odpravo izpodbijanega akta, tudi če bi bilo tožbi ugodeno, očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Obdobje, za katerega je bil pridržan, je namreč preteklo in ga po naravi stvari, čeprav odprava upravnega akta učinkuje ex tunc, ni več mogoče vrniti v stanje pred izdajo odločbe. V primeru, če bi toženka ukrep podaljšala, bi morala izdat nov upravni akt, zoper katerega bi bilo dovoljeno samostojno pravno varstvo.

10. Ker je sodišče ugotovilo, da tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora, je tožbo zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

1 Glej I Up 196/2020.