Appeal dismissed; involuntary psychiatric hospitalization upheld due to severe mental illness and refusal of treatment.

Pritožba se zavrne.

[JEDRO]

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je udeleženka zdrava, da skrbi za svoje zdravje in da se je pripravljena zdraviti ob pomoči osebnega zdravnika. Ta stališča so plod udeleženkine bolezenske produkcije in bolezensko pogojenega pomanjkanja uvida v lastno stanje. Izvedenka je ugotovila, da odklanjanje na medicinski znanosti utemeljenega zdravljenja vodi v poslabšanje, kronifikacijo bolezni, nepovratne spremembe v možganih in posledično vse hujšo invalidnost udeleženke.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotna udeleženka zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom UPK ... za čas največ petih tednov od datuma sprejema.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka, ki med drugim navaja, da je podala svoje pojasnilo dogodkov, ni udarila matere, temveč je le šla mimo nje, pri čemer je prišlo do fizičnega stika. Ne drži, da zavrača ambulantno zdravljenje. Ni izkazano ogrožanje lastnega življenja in zdravja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zakon o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) v 39. členu določa pogoje za zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice brez privolitve. Pogoji so trije in vsi morajo biti izpolnjeni kumulativno: 1) da oseba ogroža svoje ali tuje življenje ali zdravje ali povzroča hudo premoženjsko škodo; 2) da je to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje; 3) da navedenih vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči kot s prisilnim zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje obstoj vseh navedenih pogojev ugotovilo z zadostno stopnjo zanesljivosti.

5. Bistveni razlogi sodišča prve stopnje, s katerimi utemeljuje svojo odločitev, so: da gre pri nasprotni udeleženki za težko obliko duševne bolezni (paranoidno shizofrenijo), da ima hudo oškodovano realitetno kontrolo, okrnjeno sposobnost presoje in ocene tveganj in da je hospitalizacija na zaprtem oddelku nujna zaradi dodatne diagnostike in prilagoditve terapije, ambulantno psihiatrično zdravljenje ne pride v poštev, saj ga udeleženka zavrača.

6. Vse navedeno je sodišče prve stopnje ugotovilo s pomočjo izvedenke psihiatrične stroke, torej neodvisne strokovnjakinje, ki je pregledala nasprotno udeleženko in njeno medicinsko dokumentacijo, poleg tega je sodišče zaslišalo nasprotno udeleženko, lečečo zdravnico in (po telefonu) udeleženkino mater. Iz zapisnika naroka z dne 30. 12. 2022 je razvidno, da je nasprotno udeleženko zastopal odvetnik, ki je imel možnost postavljati vprašanja vsem zaslišanim.

7. Ni se mogoče strinjati s pritožbenimi navedbami, da pritožnica ni udarila matere. Mati je izpovedala, da jo je hči udarila v ramo, izvedenka pa je na podlagi svojega strokovnega znanja in izkušenj ocenila, da so v primeru, če se bolezen ne zdravi, pri udeleženki možni heteroagresivni preboji in da bi lahko mater hudo poškodovala, če bi le-ta zaradi udeleženkinega nasilja padla. Udeleženkino videnje dogodka ni zanesljivo, saj je izvedenka ugotovila, da udeleženka dogodke doživlja bolezensko in nerealno.

8. Poleg tega (možno) nasilje do drugih ni bil edini razlog za zadržanje; sodišče prve stopnje je ugotovilo tudi, da udeleženka pod vplivom psihotične simptomatike, halucinacij in motene presoje realnosti hudo ogroža tudi svoje zdravje. Ena od oblik ogrožanja se je izkazala s tem, da je pozimi pobegnila iz hiše nezadostno oblečena in samo v copatih. Četudi drži, da je bilo spornega dne 10ºC (kar je nenavadno toplo za zimo), pa se temperature v tem letnem času lahko hitro spremenijo in znižajo. Poleg tega je sodišče prve stopnje s pomočjo izvedenke ugotovilo, da udeleženka ogroža svoje zdravje tudi z odklanjanjem jemanja ustreznih (psihiatričnih) zdravil, kar je že povzročilo kronifikacijo bolezni, vodi v trajne in nepovratne bolezenske spremembe v možganih in posledično invalidnost. Teh ugotovitev pritožba argumentirano ne izpodbija.

9. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je udeleženka zdrava, da skrbi za svoje zdravje in da se je pripravljena zdraviti ob pomoči osebnega zdravnika. Ta stališča so plod udeleženkine bolezenske produkcije in bolezensko pogojenega pomanjkanja uvida v lastno stanje. Udeleženka je sama izpovedala, da je nehala jemati psihiatrična zdravila in da jih odklanja, ker ji škodijo ter da se zdravi z jogo, zelišči, zdravo prehrano in da jo varuje amulet. Izvedenka je ugotovila (kar je tudi splošno znano), da resne duševne bolezni, kot je shizofrenija, ni mogoče zdraviti s tovrstnimi metodami in da odklanjanje na medicinski znanosti utemeljenega zdravljenja vodi v poslabšanje, kronifikacijo bolezni, nepovratne spremembe v možganih in posledično vse hujšo invalidnost udeleženke.

10. Ker pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podani niti izrecno uveljavljani niti uradoma upoštevni (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1) pritožbeni razlogi, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi 42. členom ZNP-1 pritožbo zavrnilo.