Supreme Court dismisses appeal request for review regarding parental contact restrictions and family therapy orders.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Predlagatelj in nasprotna udeleženka sta starša mladoletnega otroka A. A. Zlasti v zvezi z izvajanjem stikov so potekali številni in obsežni postopki.

2. Sodišče prve stopnje je v celoti zavrnilo predlog predlagatelja za spremembo ukrepa trajnejšega značaja odvzema pravice do stikov in za določitev stikov predlagatelja (točka I izreka). Nadalje je poleg tega ukrepa trajnejšega značaja odvzema pravice do stikov očetu za obdobje enega leta od izdaje sklepa izreklo še ukrep trajnejšega značaja omejitve starševske skrbi obema staršema na področju varstva in vzgoje pri izvajanju stikov, in sicer sta se dolžna vključiti v strokovno pomoč z namenom pomoči pri vzpostavitvi stika predlagatelja z mladoletnim otrokom. Določilo je, da strokovno pomoč izvaja Center Mir, zavod za pomoč družinam v stiski, da sta se predlagatelj in nasprotna udeleženka dolžna v pomoč vključiti v roku 15 dni od vročitve sklepa in se redno udeleževati vseh določenih terminov strokovne pomoči ter da nosita stroške te strokovne pomoči, vsak do polovice (točka II izreka). Zakoniti udeleženec Center za socialno delo je dolžan izvajati nadzor nad obema ukrepoma trajnejšega značaja (točka III izreka).

3. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo nasprotne udeleženke. Zaključilo je, da je sodišče prve stopnje v tej zadevi pravilno upoštevalo otrokovo ogroženost in izreklo ukrep za varstvo koristi otroka (154. člen Družinskega zakonika 1 , v nadaljevanju DZ). Ukrep strokovne pomoči (z namenom vzpostavitve stikov) je nujen in potreben, saj starša nista zmožna sama rešiti medsebojnega konflikta, ki resno ogroža razvoj otroka. Omogočal jima bo vpogled v lastne stiske in konflikte ter nudil pomoč pri izvajanju starševstva, saj starša še vedno nimata realnega uvida v resnost situacije, hkrati pa pritožnica še vedno zavrača institucionalno pomoč, s čemer izkazuje nezrelost in neodgovornost. Pritožbeno sodišče se je opredelilo še do stroškov postopka in do neizvedbe enega od predlaganih dokazov. Obe odločitvi je potrdilo.

4. Zoper ta sklep nasprotna udeleženka vlaga predlog za dopustitev revizije. Dopustitev revizije predlaga glede vprašanj:

‒ Ali sta pogoja iz 8. odst. 141. člena DZ o spremenjenih razmerah in posledično koristih otroka (procesna) predpostavka za spremembo pravnomočne odločbe sodišča, s katero je bilo odločeno o stikih med starši in otrokom?

‒ Ali je v Družinskem zakoniku urejena pravna podlaga, ki daje sodiščem pooblastilo, da staršema s sklepom naloži plačilo izvajanja družinske terapije izvajalcu, ki je odrejena s ciljem izboljšave medsebojne starševske komunikacije?

‒ Ali je v Družinskem zakoniku urejena pravna podlaga, ki daje sodiščem pooblastilo, da s sodno odločbo naložijo staršema vzpostavitev oziroma izboljšanje medsebojne komunikacije?

‒ Ali je sodišče dolžno po uradni dolžnosti ugotavljati ogroženost otroka kakršno predpostavlja pravni standard iz prvega odstavka 171. člena DZ kot obvezni pogoj za izrek ukrepa trajnejšega značaja iz 159. člena v zvezi s prvim odstavkom 171. člena DZ?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku 2 , v nadaljevanju ZPP). Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 15-729/2017 s spremembami in dopolnitvami.

2 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.