Appeal dismissed; debtor's poor financial status and pending constitutional appeal do not justify execution delay.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dolžničine ugovorne navedbe o slabe premoženjskem stanju niso navedbe, ki bi izkazovale obrazloženost ugovora v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ in tudi ne predstavljajo nobenega izmed ugovornih razlogov iz prvega odstavka 55. člena ZIZ. Zato je sodišče prve stopnje dolžničin ugovor pravilno zavrnilo kot neutemeljen (58. člen ZIZ).

Dolžnica je z navedbo o vloženi ustavni pritožbi v povezavi z obravnavano izvršbo, o kateri še ni bilo odločeno, sicer izkazala razlog za odlog izvršbe iz 1. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ, vendar bi po 71. členu ZIZ morala poleg tega za verjetno izkazati še, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpela nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upnici, česar pa dolžnica tudi po presoji pritožbenega sodišča zgolj z ugovorno navedbo o slabem premoženjskem ni izkazala.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo dolžničin ugovor (I. točka izreka) in njen predlog za odlog izvršbe (II. točka izreka).

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pravočasno laično pritožbo dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijani sklep in sklep o izvršbi z dne 13. 10. 2022 oziroma podredno, da ugodi njenemu predlogu za odlog izvršbe. Ne strinja se z odločitvijo sodišča prve stopnje, da njeno slabo premoženjsko stanje ni razlog za zavrnitev predloga za izvršbo. Ker zadnjih nekaj let ne prejema drugih prejemkov kot denarne socialne pomoči, je izvršilni postopek nesmotrn in zgolj povzroča dodatne stroške tako njej kot upnici. Ne drži, da dolžnica ni navedla razlogov za nenadomestljivo škodo, saj je pojasnila, da nima drugih prihodkov kot denarno socialno pomoč in da predlaga odlog izvršbe do odločitve Ustavnega sodišča RS. Če bo poseženo na njen edini prejemek, bo ostala brez sredstev za preživljanje in ji bo nastala huda škoda.

3. Pritožba je bila 20. 12. 2022 vročena upnici, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je s sklepom o izvršbi z dne 13. 10. 2022 dovolilo izvršbo zoper dolžnico na podlagi izvršilnega naslova – pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrajnega sodišča v Celju I K 22103/2018 z dne 13. 6. 2022, v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Celju I Ks 22103/2018 z dne 5. 9. 2022. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je na ta izvršilni naslov v skladu z načelom formalne legalitete vezano in se v pravilnost postopka pred sodiščem, ki je izdalo izvršilni naslov, zato ne more spuščati. Na izvršilni naslov je vezano, vse dokler ni izvršilni naslov z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen, odpravljen ali razveljavljen.

6. Dolžnica v pritožbi ponavlja ugovorno trditev, da bi sodišče prve stopnje moralo njenemu ugovoru ugoditi zaradi njenega slabega premoženjskega stanja, saj ne prejema drugih prejemkov kot denarno socialno pomoč. Sodišče prve stopnje je dolžnici pravilno pojasnilo, da te ugovorne navedbe niso navedbe, ki bi izkazovale obrazloženost ugovora v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ in tudi ne predstavljajo nobenega izmed ugovornih razlogov iz prvega odstavka 55. člena ZIZ. Zato je sodišče prve stopnje dolžničin ugovor pravilno zavrnilo kot neutemeljen (58. člen ZIZ).

7. Neutemeljene so tudi dolžničine pritožbene navedbe, da je v ugovoru v zvezi z njenim predlogom za odlog izvršbe navedla razloge za nenadomestljivo škodo, saj je pojasnila, da nima drugih prihodkov kot denarno socialno pomoč. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo njen predlog za odlog, ker dolžnica ni niti zatrjevala niti dokazala nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, sodišče prve stopnje pa tudi ni ugotovilo obstoja posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe iz drugega odstavka 71. člena ZIZ. Dolžnica je namreč v ugovoru glede predloga za odlog izvršbe navedla le, da je njen predlog utemeljen, ker je zoper sodbo, na podlagi katere so bili dolžnici naloženi stroški, ki so predmet izterjave v tem izvršilnem postopku, vložila ustavno pritožbo ter da prejema le denarno socialno pomoč, drugih prejemkov pa nima. Z navedbo o vloženi ustavni pritožbi, o kateri še ni bilo odločeno, je dolžnica sicer izkazala razlog za odlog izvršbe iz 1. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ, vendar bi po 71. členu ZIZ morala poleg tega za verjetno izkazati še, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpela nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upnici, česar pa dolžnica tudi po presoji pritožbenega sodišča zgolj z ugovorno navedbo o slabem premoženjskem ni izkazala. Pritožbeno sodišče ob tem še pojasnjuje, da so prejemki iz naslova denarne socialne pomoči izvzeti iz izvršbe (3. točka 101. člena ZIZ), zato dolžnica s tem navedbami v nobenem primeru ne bi mogla uspeti. Že sodišče prve stopnje je dolžnici pojasnilo, da bo njen eksistenčni miminum varovan v fazi izvrševanja sklepa o izvršbi, saj je banka oziroma delodajalec kot izvrševalec sklepa dolžan upoštevati omejitve izvršbe, določene v 101. in 102. členu ZIZ.

8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih kršitev, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.