Appeal court quashes first-instance rulings due to serious doubts about the applicant's legal capacity.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court quashed the first-instance rulings and remanded the case for a new proceeding. The applicant's submissions were deemed unintelligible and disconnected, raising serious doubts about their legal capacity. The court held that determining capacity is a prerequisite for reviewing the contested decisions and cannot be done for the first time in an appeal.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP); Zakon o pravdnem postopku (ZPP): The appeal court must verify the party's legal capacity ex officio; if capacity is doubtful, the appeal court cannot rule on the merits and must remand the case to the first instance.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbam se ugodi, izpodbijani sklepi se razveljavijo in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Ob obravnavanju pritožb je pritožbeno sodišče podvomilo o obstoju predlagateljeve pravdne sposobnosti. Iz spisov namreč izhaja, da so njegove vloge slabo čitljive, nerazumljive, navedbe pa nepovezane. Hkrati je iz njih razvidno, da so povezane z enim ali več sodnimi postopki, v katerih je udeležen predlagatelj. Navedena stopnja nerazumljivosti vlog vzbuja resen dvom o predlagateljevi procesni sposobnosti, sodišče pa je nanjo dolžno paziti ves čas po uradni dolžnosti.
Ker razrešitev vprašanja obstoja procesne sposobnosti (ki ga ni dopustno prvič obravnavati v pritožbenem postopku, saj bi se s takšnim ravnanjem pritožbeno sodišče v celoti postavilo v položaj sodišča prve stopnje) predstavlja predpogoj za odločanje o pravilnosti izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče končne odločitve v zvezi s slednjim ni moglo sprejeti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanimi sklepi zavrglo predlagateljeve vloge, vložene 7. 3., 16. 3., 22. 3. in 10. 6. 2022.
2. Zoper navedene sklepe se je predlagatelj pritožil.
3. Pritožbe so utemeljene.
4. Ob obravnavanju pritožb je pritožbeno sodišče podvomilo o obstoju predlagateljeve pravdne sposobnosti. Iz spisov namreč izhaja, da so njegove vloge slabo čitljive, nerazumljive, navedbe pa nepovezane. Hkrati je iz njih razvidno, da so povezane z enim ali več sodnimi postopki, v katerih je udeležen predlagatelj. Poleg tega je pritožbeno sodišče obravnavalo še tri predlagateljeve pritožbe zoper istovrstne sklepe, ki jih je isto sodišče prve stopnje sprejelo o predlagateljevih vlogah, poslanih na sodišče v istem časovnem obdobju.
5. Navedena stopnja nerazumljivosti vlog vzbuja resen dvom o predlagateljevi procesni sposobnosti, sodišče pa je nanjo dolžno paziti ves čas po uradni dolžnosti. Pravilno zastopanje procesno nesposobnih strank kot oseb, ki niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese, je tudi v javnem interesu in je izraz načel socialne države. 1 Zato je pritožbam ugodilo, izpodbijane sklepe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena in prvi odstavek 354. v zvezi z drugim odstavkom 350. člena in 366. členom Zakona o pravdnem postopku).
6. V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje na ustrezen način prepričati o predlagateljevi procesni sposobnosti, po potrebi postaviti izvedenca ustrezne stroke in ob morebitno ugotovljeni procesni nesposobnosti poskrbeti za predlagateljevo ustrezno zastopanje, šele potem pa odločati v zadevi. Ker razrešitev vprašanja obstoja procesne sposobnosti (ki ga ni dopustno prvič obravnavati v pritožbenem postopku, saj bi se s takšnim ravnanjem pritožbeno sodišče v celoti postavilo v položaj sodišča prve stopnje) predstavlja predpogoj za odločanje o pravilnosti izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče končne odločitve v zvezi s slednjim ni moglo sprejeti.
1 Tako tudi A. Galič v: L. Ude, A. Galič (red.), Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in GV založba, Ljubljana, 2005, stran 335.