Legislator Case Law & Legislation
VSC Sklep I Ip 311/2022 ECLI:SI:VSCE:2023:I.IP.311.2022 AI generated

Appeal dismissed; creditor's claim upheld as debtor's objection met statutory justification standards under enforcement law.

Case Number VSC Sklep I Ip 311/2022
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the creditor's appeal, upholding the first-instance court's decision to suspend enforcement due to a valid objection. The debtor argued the debt was partially paid and the creditor violated the repayment agreement, while the creditor claimed the debtor failed to meet payment deadlines. The court ruled that the debtor satisfied the legal standard for a justified objection by stating material facts and proposing evidence, thereby mandating a full trial on the merits rather than immediate enforcement.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), drugi odstavek 61. člena; Če dolžnik v ugovoru navede pravno pomembna dejstva o zmanjševanju terjatve ali kršitvi pogodbe ter predlaga dokaze, se šteje, da je ugovor obrazložen in izvršba se mora ustaviti do odločitve o resničnosti trditev.

Keywords

AI generated
enforcement objection justified objection standard repayment agreement breach suspension of execution partially paid debt creditor appeal statutory justification

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
Ustavno sodišče RS Up-854/05-14
Višje sodišče v Ljubljani I Ip 4311/2014
Višje sodišče v Celju I Ip 271/2020
Višje sodišče v Celju I Ip 626/2008
Višje sodišče v Celju I Cp 1601/2006
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dolžnik je tudi po presoji pritožbenega sodišča zadostil pravnemu standardu obrazloženosti ugovora (drugi odstavek 61. člena ZIZ), saj je ugovarjal upnikovi terjatvi tako po višini kot po temelju.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi z dne 24. 8. 2022 (I. točka izreka) in da bo o zahtevku in stroških odločilo sodišče v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Šmarju pri Jelšah (II. točka izreka). Zaključilo je, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo upnik brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijan sklep razveljavi in dopusti izvršbo za dolg 524 EUR. Navaja, da so dolžnikove ugovorne navedbe neresnične, saj je dolžnik 2. 10. 2020 z upnikom sklenil pogodbo o povratni denarni pomoči (v nadaljevanju sporna pogodba) za znesek 3.000 EUR z dobo vračila 12 mesecev (12 mesečnih obrokov), do 15. 10. 2021 ter se strinjal, da je poleg dolgovanega zneska plačal tudi sindikalno članarino v višini 144 EUR. Dolžnik bi tako moral upniku vsakega 15. v mesecu na njegov TRR nakazati obrok v višini 262 EUR, kar zajema znesek povratne denarne pomoči vključno z dodatno sindikalno članarino. Ne drži navedba, da je upnik zaračunal mesečne stroške v nasprotju s pogodbo. Dolžnik je svoje obveznosti neredno plačeval, kar je razvidno iz priložene konto kartice, in je na dan 14. 2. 2022 upniku dolgoval še 1.048 EUR. Upnik je dolžnika večkrat po telefonu pozval k poravnavi obveznosti. Ker se je ta izmikal, mu je 10. 6. 2022 pisno (s priporočeno pošto s povratnico) poslal opomin pred tožbo s pozivom na plačilo neporavnanih obveznosti ali da se oglasi zaradi dogovora o njihovem plačilu, vendar dolžnik pošte ni dvignil. Tudi ne držijo dolžnikove navedbe, da je skoraj v celoti poravnal svoje obveznosti veliko pred pogodbenim rokom, česar upnik naj ne bi upošteval in je vztrajal pri celotnih stroških. Dolžnik je namreč plačal 1. 12. 2020 znesek 162 EUR, 31. 12. 2020 62 EUR, 4. 1. 2022 znesek 300 EUR, 23. 2. 2021 znesek 524 EUR, 30. 3. 2021 znesek 524 EUR, 30. 4. 2021 znesek 524 EUR. Po ugovoru je še plačal 5. 9. 2022 znesek 262 EUR in 5. 10. 2022 znesek 260 EUR. Tako da znaša dolžnikov dolg na dan 19. 10. 2022 znesek 524 EUR.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo obrazloženo nasprotuje pritožbenim navedbam in daje pojasnila nanje. Predlaga, da pritožbeno sodišče upnikovo pritožbo zavrže oziroma zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z oceno sodišča prve stopnje, da je dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen.

6. Naloga sodišča prve stopnje je bila namreč samo preizkusiti obrazloženost ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. V skladu z drugim odstavkom 61. člena ZIZ se šteje, da je ugovor zoper naložitveni del sklepa o izvršbi obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru. Navesti mora pravno pomembna dejstva, ki lahko imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, in predložiti (predlagati) dokaze, s katerimi dokazuje zatrjevana dejstva. 1 Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov. 2 Če je ugovor obrazložen, sodišče razveljavi sklep o izvršbi (drugi odstavek 62. člena ZIZ), trditve strank pa se presojajo v nadaljnjem pravdnem postopku.

7. Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da upnikove terjatve ne obstajajo oziroma ne obstajajo v višini, kot jih je navedel in da je upnik ravnal v nasprotju s sklenjeno pogodbo. Navedel je, da so bile upnikove terjatve po pogodbi o povratni denarni pomoči skoraj v celoti poravnane veliko pred pogodbenim rokom, vendar upnik tega ni upošteval in je vztrajal pri celotnih stroških, kot da bi terjatve bile poravnane v pogodbenem roku ter je dolžniku v nasprotju s pogodbo zaračunal mesečne stroške tudi za že predčasno odplačane obveznosti. Navedel je še, da upnik nikakor noče upoštevati predčasnega poplačila pri obračuna stroškov ter se ni pripravljen dogovoriti o poplačilu po pogodbi še odprtih terjatev, z njegove strani pa dolžnik tudi ni prejel nobenega obvestila o zapadlosti celotnega dolga ali kakršnihkoli drugačnih možnostih poplačila. Predlagal je svoje zaslišanje in soočenje z upnikom pred sodiščem.

8. Z zgoraj navedenimi ugovornimi trditvami je tudi po presoji pritožbenega sodišča dolžnik zadostil pravnemu standardu obrazloženosti ugovora iz drugega odstavka 61. člena ZIZ, saj je ugovarjal upnikovi terjatvi tako po višini kot po temelju. Zaključku sodišča prve stopnje o vložitvi obrazloženega ugovora upnik v pritožbi niti ne nasprotuje, temveč zatrjuje dejanske okoliščine in prilaga dokaze za utemeljenost terjatve. Ali je zahtevek utemeljen ali ne, bo odločalo sodišče v nadaljnjem pravdnem postopku. Ta bo sledil po uradni dolžnosti na podlagi izpodbijanega sklepa.

9. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Načelno pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 9. 12. 1999.

2 Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS Up-854/05-14, sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 4311/2014, sklepe Višjega sodišča v Celju I Ip 271/2020, I Ip 626/2008, I Cp 1601/2006 in ostale.