Court of Appeal voids first-instance costs order due to procedural error and lack of data. The court ruled that a separate costs order cannot determine who pays if the main judgment already settled liability. The court held that the lower court's costs order was invalid because the defendant was acquitted in the main judgment, and the specific costs order violated the procedural rules regarding who bears the costs. The court decided to void the first-instance costs order because the defendant was acquitted in the main judgment, and the specific costs order violated the procedural rules regarding who bears the costs. The court held that the lower court's costs order was invalid because the defendant was acquitted in the main judgment, and the specific costs order violated the procedural rules regarding who bears the costs. The court decided to void the first-instance costs order because the defendant was acquitted in the main judgment, and the specific costs order violated the procedural rules regarding who bears the costs.

Sklep sodišča prve stopnje se razveljavi.

[JEDRO]

Če o višini stroškov sodišče še nima podatkov, izda poseben sklep o stroških, ko se ti podatki zberejo, vendar le o višini stroškov, ne more pa s tem sklepom odločati o tem kdo plača stroške (drugi odstavek 93. člena ZKP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodnica posameznica sodišča prve stopnje obtoženemu A. A. naložila v plačilo krivdne stroške vročanja sodnih pisanj po pooblaščenih vročevalcih v skupnem znesku 721,39 EUR v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa.

2. Zoper sklep se je obtoženec pravočasno pritožil. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločitev.

3. V smislu določbe petega odstavka 402. člena ZKP je sodišče druge stopnje med uradnim preizkusom izpodbijanega sklepa ugotovilo, da ni bil izdan po upravičenem organu ter da je posledično obremenjen z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP v zvezi z določbo drugega odstavka 94. člena ter v zvezi z določbo prvega odstavka 403. člena ZKP, kar je terjalo njegovo razveljavitev.

4. V prvem odstavku 94. člena ZKP uzakonjeno pravilo, da morajo procesni udeleženci, ne glede na izid kazenskega postopka, povrniti tiste stroške postopka, ki so jih povzročili po svoji krivdi. Po 1. točki drugega odstavka 92. člena ZKP spadajo med stroške postopka tudi stroški za vročanje pisanj po detektivu ali izvršitelju, ki opravlja vročanje v kazenskem postopku. O krivdnih stroških izda sodišče poseben sklep, razen če odloči o stroških, ki jih morata povrniti zasebni tožilec in obdolženec, v odločbi o glavni stvari (drugi odstavek 94. člena ZKP).

5. Po prvem odstavku 93. člena ZKP mora sodišče v vsaki sodbi in v vsakem sklepu, s katerim se ustavi kazenski postopek ali zavrže obtožnica, odločiti, kdo plača stroške postopka in kolikšni so. Če o višini stroškov sodišče še nima podatkov, izda poseben sklep o stroških, ko se ti podatki zberejo, vendar le o višini stroškov, ne more pa s tem sklepom odločati o tem kdo plača stroške (drugi odstavek 93. člena ZKP).

6. V primeru odmere krivdnih stroškov po 94. členu ZKP sodišče na podlagi drugega odstavka 94. člena ZKP odloči s posebnim sklepom le glede drugih procesnih udeležencev (oškodovanec, oškodovanec kot tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča, izvedenec, tolmač in strokovnjak), saj jim na ta način da pravico do pritožbe, medtem ko se obdolžencu in zasebnemu tožilcu stroški, ki so nastali po njuni krivdi, naložijo v plačilo s sodbo ali sklepom, s katerim se odloči o glavni stvari (tako tudi 6. točka komentarja k 94. členu ZKP, mag. B. B., Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana). Določbo drugega odstavka 94. člena ZKP je torej potrebno tolmačiti tako, da se obdolžencu stroški, ki so nastali po njegovi krivdi, naložijo v plačilo s sodbo ali sklepom, s katerim se odloči o glavni stvari (tako tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 3. 7. 2007, opr. št. I Kp 807/2007 in sklep Višjega sodišča v Mariboru z dne 18. 1. 2018, opr. št. II Kp 4848/2016). S posebnim sklepom pa je v takem primeru dopustno odločiti le o višini krivdno povzročenih stroškov, če o slednji ni dovolj podatkov že pri odločanju o glavni stvari.

7. S sodbo z dne 24. 3. 2021, opr. št. IX K 44766/2014, je prvostopenjsko sodišče obtoženca sicer spoznalo za krivega storitve predmetnega kaznivega dejanja in v odločbi o stroških kazenskega postopka med drugim presodilo, da je dolžan po prvem odstavku 94. člena ZKP povrniti tudi krivdne stroške, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom. Sodišče druge stopnje je s sodbo z dne 2. 11. 2021, opr. št. II Kp 44766/2014, ugodilo pritožbi obtoženčevega zagovornika in izpodbijano prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je obtoženca oprostilo obtožbe. V odločbi o stroških kazenskega postopka je odločilo, da po prvem odstavku 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, obremenjujejo proračun. Sodišče druge stopnje torej obtožencu ni naložilo v plačilo morebitnih krivdnih stroškov kazenskega postopka. Vrhovno sodišče RS je v postopku z izrednim pravnim sredstvom s sodbo z dne 31. 3. 2022, opr. št. I Ips 44766/2014, presodilo, da se zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in se ugotovi, da je bil s pravnomočno sodbo kršen prvi odstavek 228. člena KZ-1 v zvezi s 1. točko 372. člena ZKP. Glede na navedeno torej prvostopenjska sodba, s katero je bilo obtožencu naloženo plačilo krivdnih stroškov kazenskega postopka več samostojno ne obstaja kot podlaga za odmero stroškov po določbi drugega odstavka 94. člena ZKP, ampak je to postala pravnomočna sodba Višjega sodišča v Celju z dne 2. 11. 2021, opr. št. II Kp 44766/2014, s katero pa obtožencu plačilo krivdnih stroškov ni bilo naloženo.

8. Glede na določbo drugega odstavka 94. člena ZKP, bi torej o krivdno povzročenih stroških vročanja po pooblaščenih vročevalcih, da bi jih bilo s posebnim sklepom mogoče naložiti v plačilo obtožencu, moralo sodišče druge stopnje odločiti že s citirano sodbo. Glede na to, da je bilo z odločbo o stroških kazenskega postopka, tudi tistih iz 1. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, že pravnomočno odločeno, da v skladu s prvim odstavkom 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, bremenijo proračun, kasnejša izdaja posebnega sklepa o krivdno povzročenih stroških, ki jih mora plačati obtoženec, ni pravilna in je v nasprotju z določbo drugega odstavka 94. člena ZKP. Zato je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep o krivdnih stroških razveljavilo (tretji odstavek 402. člena ZKP). Stroški vročanja sodnih pisanj po pooblaščenih vročevalcih pa bodo v predmetnem primeru bremenili proračun.

9. Sodišče druge stopnje je v celoti odločilo v korist obtoženca in zato sodne takse za pritožbo zoper sklep o stroških postopka ni odmerilo (drugi odstavek 98. člena ZKP).