Appeal allowed; first instance court wrongly dismissed objection and appeal due to incorrect fee payment deadline calculation.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je odločitev sprejelo potem, ko je vsled neplačane sodne takse štelo, da je tožnica pritožbo umaknila in jo zato kot nedovoljeno zavrglo. V skladu z ustaljeno sodno prakso napačen pravni pouk ne more biti v škodo stranke. To v obravnavani zadevi pomeni, da je odločitev sprejeta preuranjeno, saj je zaradi napačnega stališča, da je o njenem ugovoru že odločilo, napačno tudi štelo, da je potekel rok za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožničin ugovor zoper plačilni nalog (1. točka izreka) in zavrglo njeno pritožbo zoper sodbo (2. točka izreka).

2. Zoper ta sklep se tožnica pravočasno pritožuje. Pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) ne navaja. V pritožbi opozarja na napačno sprejeti odločitvi, saj je v ugovoru z dne 28. 7. 2022 zoper plačilni nalog z dne 4. 7. 2022 in v pritožbi z dne 21. 4. 2022 zoper sklep z dne 17. 3. 2022 navedla dovolj relevantnih razlogov v zvezi s plačilom neupravičene takse 150,00 EUR. V nadaljevanju navaja, da sodišče prve stopnje zgolj zaradi neplačane takse ne more šteti, da je pritožbo zoper sodbo umaknila ker ima pravico do sodnega varstva. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je tožničin ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 4. 7. 2022 zavrglo, ker je o njem že odločalo in ga zavrnilo kot neutemeljenega s sklepom z dne 17. 3. 2022, ki ga je po tožničini pritožbi potrdilo tudi sodišče druge stopnje. Pri tem je še navedlo, da tožnica v novem ugovoru ni navedla nič novega oziroma se je ponovno sklicevala zgolj na to, da je plačilni nalog nezakonit, previsok in napačen.

5. Iz spisovnih podatkov izhaja:

- da je sodišče prve stopnje tožnico s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse z dne 6. 8. 2021 pozvalo na plačilo sodne takse za postopek o pritožbi zoper sodbo;

- zoper ta plačilni nalog je tožnica vložila ugovor o katerem je sodišče prve stopnje odločilo s sklepom z dne 17. 3. 2022,

- sodišče druge stopnje je po tožničini pritožbi predmetni sklep potrdilo s sklepom z dne 28. 6. 2022. Pri tem je sodišče druge stopnje tožnico v tem sklepu tudi plačilo, da začne skladno z določilom sedmega odstavka 34.a člena ZST-1, 15-dnevni rok za plačilo sodne takse teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa. Tudi sodišče prve stopnje je sicer v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse z dne 6. 8. 2021 tožnico opozorilo, da v kolikor njenemu ugovoru ali pritožbi zoper sklep o tem ugovoru ne bo ugodeno, začne skladno z istim določilom rok za plačilo sodne takse teči naslednji dan po vročitvi sklepa,

- sodišče prve stopnje je po odločitvi sodišča druge stopnje (napačno) tožnici posredovalo nov plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 4. 7. 2022, s katerim je tožnico v podanem pravnem pouku ponovno poučilo, da sme zoper ta plačilni nalog v 8-dneh vložiti ugovor. Ponovno je v pravnem pouku tudi navedlo, da začne rok za plačilo sodne takse teči naslednji dan po vročitvi sklepa, če njenemu ugovoru zoper plačilni nalog ne bo ugodeno.

6. Glede na povzet kronološki pregled spisa v prejšnji točki, je napačno stališče sodišča prve stopnje, da je o tožničinem ugovoru že odločilo, 1 saj je odločalo o ugovoru tožnice z dne 1. 9. 2022 zoper plačilni nalog z dne 6. 8. 2021, ne pa torej o ugovoru tožnice z dne 27. 7. 2022 zoper plačilni nalog z dne 4. 7. 2022, na kar vse smiselno opozarja tožnica v pritožbi. Tako je odločitev sodišča prve stopnje v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa, ki je tožničin ugovor zavrglo, napačna iz zgoraj navedenega razloga.

7. Sodišče prve stopnje je odločitev v 2. točki izreka sprejelo potem, ko je vsled neplačane sodne takse štelo, da je tožnica pritožbo umaknila in jo zato kot nedovoljeno zavrglo. V skladu z ustaljeno sodno prakso napačen pravni pouk ne more biti v škodo stranke. To v obravnavani zadevi pomeni, da je odločitev v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa sprejeta preuranjeno, saj je zaradi napačnega stališča, da je o njenem ugovoru že odločilo, napačno tudi štelo, da je potekel rok za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo, na kar ponovno smiselno opozarja pritožba.

8. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep v celoti razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Posebni napotki sodišču prve stopnje niso potrebni, saj so razvidni že iz zgornje obrazložitve.

9. Sodišče druge stopnje o pritožbenih stroških ni odločilo, saj jih pritožnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP).

1 V 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pomotoma navedeno „o takšni pritožbi“.