Appeal dismissed; inheritance court confirmed estate division as prior property rights preclude inheritance of already-owned land.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Pritožba je težko berljiva in le stežka razumljiva, a vsebuje vse nujne sestavine, potrebne za njeno obravnavanje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine, dediče, vrednost zapuščine in višino deležev ob upoštevanju vračunanih daril.

2. Tri dedinje v pritožbi zoper navedeni sklep navajajo, da sta brat in mati odtujila nekatere parcele, ki so jih dediči in pokojna mati dobili z dedovanjem po očetu, da so bile te prodaje vključene v izmere, da je bila meritev razdeljena na štiri dele, in da so bili trije deli enaki, za četrti del pa je brat vložil darilno pogodbo glede 2/5 premoženja. Navedene so parcele 1, 2 in 3/9. Le glede teh je bilo darilo pokojnice lahko izvedeno. Ostaneta še parceli 4 in 5. Ostale parcele ostajajo od ostalih dedinj nespremenjene. Poleg zahteve za kritje njegove izvršbe in priznanja uporabe 7.000 m2 zemljišča bratu in njegovi ženi zahteva brat še dodatno petino. Po sklepu o dedovanju po očetu mu pripada le 2.400 m2. Ker nepremičnino uporablja le brat z družino, je dolžan prevzeti izvršbo na svoje premoženje in urediti izbrise na ostalih nepremičninah. Pri prevzemu posojil niso bile prisotne in zneskov po pogodbah niso prejele. Z bratove strani so dobile izvršbo glede geodetskega postopka meritev hiše z gospodarskim poslopjem in sta iz parcele 3/9 nastali parceli 3/24 in 3/25. Med tem časom je sodišče dovolilo izbris navedene parcele. Zapuščinsko sodišče so opozorile na napako. Brat je s tem na nepravilen način pridobil zemljišče, ki je bilo v skupni lasti. Z darilom pokojne se ne strinjajo in istočasno sklep o dedovanju štejejo kot nepravilen. Bratu podarijo darilo v celoti do maminega deleža ene petine na parcelah 3/9, 1 in 2 z vsemi stroški, ki jih prinaša darilo, vse ostale parcele pa naj ostanejo v lasti ostalih dedinj.

3. Dedič v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrženje oziroma zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba je težko berljiva in le stežka razumljiva, a vsebuje vse nujne sestavine, potrebne za njeno obravnavanje. Iz pritožbe je nedvoumno razvidno, da se nanaša na sklep o dedovanju, izdan v obravnavani zadevi, in je podpisana. Pritožbeni predlog ni nujna sestavina pritožbe.

6. Ni sporno, da so dediči po pokojni njeni štirje otroci. Iz navedb pritožnic je mogoče razbrati, da dediči še niso razrešili vseh spornih vprašanj v zvezi z dedovanjem po očetu, ki je umrl pred materjo, in da se ne strinjajo s sodbo, s katero je bilo med zapuščinskim postopkom po materi ugotovljeno, da sta brat in njegova žena z gradnjo postala lastnika nepremičnine.

7. Kot je pravilno navedeno v izpodbijanem sklepu, nepremičnina, za katero je bilo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je last drugega, ni predmet dedovanja po zapustnici. Pravilno je tudi stališče v izpodbijanem sklepu, da delitev dediščine po očetu ni predmet tega postopka. O delitvi premoženja, ki so ga dediči podedovali po očetu, že teče sodni postopek. O delitvi premoženja, ki je predmet izpodbijanega sklepa, se bodo dediči lahko dogovorili ali ga razdružili v sodnem postopku, predvidenem za ureditev tega razmerja.

8. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene, niti niso podani po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju).