Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep Cst 46/2023 ECLI:SI:VSLJ:2023:CST.46.2023 AI generated

Appeal allowed; bankruptcy administrator must be notified to verify non-existence of secured claim and security right.

Case Number VSL Sklep Cst 46/2023
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Court of Appeal overturned the first-instance decision, ordering the bankruptcy administrator to be notified to verify the non-existence of a specific claim and its security right. The creditor argued that because the security was based on a notarial deed, the administrator should handle the verification rather than the creditor. The court ruled that since the security right was accessory to the claim, both must be verified together, and the administrator is the proper party to initiate this verification process.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o postopku pri stečaju (ZPP); Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ); Zakon o notariatu (ZN); Zakon o preteku in prenehanju terjatev (ZFPPIPP): When a secured claim is revoked, the bankruptcy administrator must be notified to verify the non-existence of both the claim and the accessory security right if the security was established via an enforceable notarial deed.

Keywords

AI generated
bankruptcy administrator notification secured claim revocation accessory security right notarial deed enforceability verification of non-existence

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se na pravdo glede neobstoja prerekanega dela terjatve upnika A. d. o. o., pod zaporedno št. 20 končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 29. 11. 2022 (p. d. 65) ter ločitvene pravice za zavarovanje tega dela terjatve, napoti stečajno upraviteljico.

[JEDRO]

Razlog za prerekanje ločitvene pravice je lahko tudi, da je ta sicer veljavno nastala, vendar je pozneje prenehala zaradi plačila terjatve, v zavarovanje katere je bila ustanovljena, ali drugega pravnega dejstva, ki povzroči prenehanje terjatve. Če gre za ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, se na pravdo napoti tistega, ki je prerekal ločitveno pravico.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev oziroma ločitvenih pravic odloči tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 29. 11. 2022 (p. d. 65), ki je sestavni del teka izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa. Glede priznanih ločitvenih pravic pa se upraviteljici naloži, da te terjatve prednostno plača iz tega premoženja.

2. Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo upnik A. d. o. o. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se na postopek ugotavljanja neobstoja prerekane terjatve upnika napoti stečajno upraviteljico. Podrejeno predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Stečajna upraviteljica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Upnik je v tem postopku stečaja zapuščine prijavil terjatev in ločitveno pravico za zavarovanje te terjatve, ki izvirata iz Notarskega zapisa opr. št. 17/2003–SV z dne 15. 1. 2003 Sporazuma o obstoju in zavarovanju denarne terjatve (nadalje: Sporazum). Dogovorjeno je bilo, da se upnikova terjatev zavaruje z zaznambo neposredne izvršljivosti terjatve ter z ustanovitvijo in vknjižbo zastavne pravice na dolžničinem deležu nepremičnine. Skladno s 4. členom Zakona o notariatu (ZN) v zvezi s 142. členom Stvarnopravnega zakonika (SPZ) je dolžnica soglašala, da je Sporazum glede vseh dogovorjenih obveznosti dolžnice ob njihovi zapadlosti neposredno izvršljiv.

6. Upnik v pritožbi navaja, da terjatev, ki jo je prijavil, temelji na izvršilnem naslovu, to je na neposredno izvršljivem notarskem zapisu (4. člen ZN v zvezi z 20.a členom Zakona o izvršbi in zavarovanju; ZIZ), zato bi moralo sodišče na podlagi drugega odstavka 302. člena ZFPPIPP na vložitev tožbe za ugotovitev neobstoja prerekane zavarovane terjatve napotiti stečajno upraviteljico.

7. Velja, da izjava o prerekanju zavarovane terjatve vsebuje tudi izjavo o prerekanju ločitvene pravice, s katero je zavarovana ta terjatev (tretji odstavek 303. člena ZFPPIPP). V primeru torej, da je prijavljena zavarovana terjatev, zaradi akcesornosti ločitvene pravice (prvi odstavek 137. člena SPZ), ne more nastati položaj, da bi bila priznana ločitvena pravica in hkrati prerekana terjatev, zavarovana s to pravico.

8. Kadar je prerekana zavarovana terjatev, je odločitev o napotitvi na pravdo odvisna od tega, ali gre za ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova (primerjaj 2. točka drugega odstavka 308. člena ZFPPIPP). Če gre za tak primer, se na pravdo napoti tistega, ki je prerekal ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova. Mogoč razlog za prerekanje ločitvene pravice je, da je ta sicer veljavno nastala, vendar je pozneje prenehala zaradi plačila terjatve, v zavarovanje katere je bila ustanovljena, ali drugega pravnega dejstva, ki povzroči prenehanje terjatve (na primer pobota). V tem primeru je treba seveda prerekati tudi zavarovano terjatev (saj je ta prenehala). Pri tem razlogu za prerekanje je treba s tožbo uveljavljati zahtevek za ugotovitev neobstoja (prenehanja) ločitvene pravice in zavarovane terjatve (primerjaj 2. točko drugega odstavka 308. člena ZFPPIPP). 1

9. Izvršilni naslov je tudi izvršljiv notarski zapis (2. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ). Nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa ureja 142. člen SPZ. V konkretnem primeru sta terjatev in zastavna pravica za zavarovanje te terjatve nastali ni podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa Sporazuma o obstoju in zavarovanju denarne terjatve upnika do dolžnice (notarski zapis opr. št. 17/2003-Sv z dne 15. 1. 2003). Glede na to upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da je treba na pravdo napotiti stečajno upraviteljico.

10. Pritožba je glede na navedeno utemeljena. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi upnika ugodilo in sklep sodišča v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je na pravdo za ugotovitev neobstoja terjatve v prerekanem delu, ki je zavarovana z ločitveno pravico, napotilo stečajno upraviteljico (3. točka 365. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 N. Plavšak, E-paket INS z e-komentarjem ZFPPIPP, Tax-fin-Lex, Komentar 308. člena ZFPPIPP, 10.11.3. Preizkus in uveljavljanje zavarovanih terjatev ter ločitvenih pravic