Appeal dismissed; execution appeal barred from challenging underlying lawsuit merits under strict legal principle.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Že sodišče prve stopnje je dolžniku pojasnilo, da je na predmetno sodbo vezano in ni upravičeno presojati njene materialne zakonitosti in pravilnosti. Enako velja tudi v pritožbenem postopku. Pritožnik v izvršilnem postopku zato ne more uveljavljati navedb, ki se nanašajo na tek pravdnega postopka, ki je podlaga predmetni izvršbi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi (I. točka izreka) in odločilo, da sam krije svoje stroške ugovornega postopka (II. točka izreka).

2. Zoper ta sklep se dolžnik pravočasno pritožuje. Pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) ne navaja. V pritožbi izpostavlja, da slednjo vlaga kot laik in opozarja, da so terjatve v izvršbi že zastarale po 355. členu Obligacijskega zakonika. Navaja, da v zvezi z izvršbo še niso bila izčrpana vsa pravna sredstva in je postopek še v teku, saj je vložil predlog za obnovo postopka, ker je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo. V nadaljevanju podaja navedbe s katerimi vložen predlog za obnovo postopka dodatno utemeljuje. Smiselno predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in priglaša pritožbene stroške.

3 Upnik na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom (prvi odstavek 53. člena ZIZ), ki mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, nekatere od teh ZIZ primeroma našteva v prvem odstavku 55. člena. Navedeno pravno podlago je ustrezno povzelo tudi sodišče prve stopnje.

6. Dolžniki pritožbenih navedb – da so terjatve, ki se izterjujejo, zastarale – v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podal. To pomeni, da te navedbe predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, ki jih sodišče druge stopnje ne more upoštevati, zato se do njih ne opredeljuje (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik v pritožbi namreč ne pojasni, zakaj teh navedb brez svoje krivde ni mogel navesti že v ugovoru.

7. Pritožbeno ni sporno, da je izvršba v predmetni zadevi dovoljena na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah opr. št. P 58/2020 z dne 4. 11. 2021. Že sodišče prve stopnje je dolžniku pravilno pojasnilo, da je na predmetno sodbo vezano in ni upravičeno presojati njene materialne zakonitosti in pravilnosti. Gre za t. i. načelo stroge formalne legalitete, ki je uzakonjeno v 17. členu ZIZ. Enako velja tudi v pritožbenem postopku. Pritožnik v izvršilnem postopku tako ne more uveljavljati navedb, ki se nanašajo na tek pravdnega postopka, ki je podlaga predmetni izvršbi, prav tako za odločitev o pritožbi oziroma za pritožbeni preizkus izpodbijanega sklepa niso pravno odločilne okoliščine, ki utemeljujejo predlog za obnovo postopka (iz katerega izvira izvršilni naslov). Sodišče druge stopnje se zato do teh navedb ne opredeljuje in jih posledični niti ni povzemalo.

8. Ker pritožnik drugih navedb, razen teh, ki se nanašajo na njegov predlog za obnovo postopka v zadevi P 58/2020, ni podal, je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep preizkusilo glede pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ. Uradoma upoštevnih kršitev sodišče druge stopnje ni ugotovilo. Pritožbo dolžnika je sodišče druge stopnje zato kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške, saj mu jih upnik ni neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ).