Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep VIII DoR 155/2022-6 ECLI:SI:VSRS:2023:VIII.DOR.155.2022.6 AI generated

Supreme Court allows review on employment relationship existence and agency work nature for deceased employee's heirs.

Case Number VSRS Sklep VIII DoR 155/2022-6
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia partially allowed the review request regarding specific legal questions in a labor dispute involving the heirs of a deceased employee. The lower courts had dismissed claims for an employment relationship and monetary compensation, arguing the deceased worked as a sole proprietor and later as an independent contractor rather than an employee. The review is permitted because the appellate court's reasoning on the nature of the work and the timeliness of the claim raises significant legal issues requiring clarification for future cases.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o delovnih razmerjih; Zakon o pravdnem postopku: The Supreme Court may permit a review of a final judgment if the lower courts' decision on the nature of the employment relationship or the timeliness of the claim raises a legally significant issue requiring clarification for the uniform application of law.

Keywords

AI generated
employment relationship existence agency work nature deceased employee heirs timeliness of claim review request permission sole proprietor status labor dispute procedure

Cited Legislation

AI generated
367.a(1) of the Code of Civil Procedure
ZDR-1 (Employment Relations Act)
Art. 22 of the Constitution of the RS
Art. 25 of the Constitution of the RS
339(2)(8) of the Code of Civil Procedure
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se dopusti glede vprašanj:

– ali je sodišče utemeljeno zavrnilo zahtevek za obstoj delovnega razmerja pri toženki za čas od 24. 7. 2017 do 27. 3. 2018;

– ali je imelo delo pokojnega pravnega prednika tožnikov naravo agencijskega dela;

– ali je sodišče pravilno zavrnilo denarno terjatev tožnikov.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanj:

- ali je sodišče utemeljeno zavrnilo zahtevek za obstoj delovnega razmerja pri toženki za čas od 24. 7. 2017 do 27. 3. 2018;

- ali je imelo delo pokojnega pravnega prednika tožnikov naravo agencijskega dela;

- ali je sodišče pravilno zavrnilo denarno terjatev tožnikov.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožniki so dediči po pokojnem A. A., ki je vložil tožbo v tem delovnem sporu in med postopkom umrl. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja pokojnega delavca pri toženki za čas od 15. 11. 2010 do 27. 3. 2018, za prijavo v socialna zavarovanja, vpis v matično evidenco ZPIZ, obračun in izplačilo plače, vključno z dodatki, stroškov v zvezi z delom, vse vsaj v deležu 1/6 in s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od neto zneskov ter za plačilo solidarnostne pomoči. Presodilo je, da pokojni tožnik tožbe za čas, ko je pri toženki delal kot samostojni podjetnik (15. 11. 2010 do 9. 8. 2015) in za čas zaposlitve pri drugih delodajalcih do prijave za zavodu za zaposlovanje (od 10. 8. 2015 do 12. 7. 2017), ni vložil pravočasno ter da do obstoja delovnega razmerja pri toženki za čas zaposlitve pri zadnjem delodajalcu (od 24. 7. 2017 do 27. 3. 2018) ni upravičen, ker ne more imeli dveh delovnih razmerij hkrati; posledično je zavrnilo tudi zahtevke iz naslova prejemkov iz delovnega razmerja in solidarnostne pomoči. Do prejemkov iz delovnega razmerja ni upravičen niti na podlagi določb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in naslednji), ker tožeča stranka ni izkazala podlage za subsidiarno odgovornost toženke.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo drugega in šestega tožnika ter pete tožnice in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Drugi in šesti tožnik ter peta tožnica predlagajo dopustitev revizije glede vprašanj:

– ali je glede na okoliščine konkretnega primera pok. A. A. tožbo vložil pravočasno, upoštevaje, da je v različnih delovnopravnih statusih kontinuirano delal za toženo stranko, pod njenim nadzorom in z njenimi delovnimi sredstvi;

– ali bi glede na okoliščine konkretnega primera ugoditev tožbenemu zahtevku o obstoju delovnega razmerja predstavljala dvojno delovno razmerje;

– ali je mogoče obdobje od 15. 11. 2010 do 9. 8. 2015, ko je bil pokojni tožnik samostojni podjetnik, ugoditi zahtevku za priznanje delovnega razmerja ter ali je v zvezi s tem vložil tožbo pravočasno;

– ali je pravilno stališče nižjih sodišč, da je pri delu pokojnega tožnika šlo za agencijskega delavca;

– ali sta nižji sodišči z uporabo materialnopravne podlage, da je šlo za agencijskega delavca, zagrešili absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in je prišlo do t.i. sodbe presenečenja;

– ali neobrazloženost (sodb) sodišč prve in druge stopnje glede odškodninske narave denarnega dela zahtevka izpolnjuje standard zadostne in prepričljive obrazložitve ter ali sta sodišči kršili pravico do izjave iz 22. člena Ustave RS in pravico do pritožbe iz 25. člena Ustave RS;

– ali ima denarni zahtevek predlagateljev do tožene stranke naravo odškodninske terjatve.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava, ali za razvoj prava preko sodne prakse.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP izpolnjeni glede vprašanj, razvidnih iz izreka tega sklepa, glede ostalih pa niso izpolnjeni, saj v tem sporu niso pravno pomembna.

7. Odločitev je bila sprejeta soglasno.