Appeal dismissed; court upheld fine payment rejection due to applicant's income exceeding legal threshold for work substitution.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitvi izpodbijanega sklepa, sicer se prisilno izterja.

[JEDRO]

Kriteriji za ugoditev predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist so zelo natančno določeni, prav tako je natančno predpisan postopek ugotavljanja materialnega položaja storilca in njegovih družinskih članov ter pravila upoštevanja različnih virov dohodka oziroma različnih vrst premoženja. V teh kriterijih, na katere je sodišče vezano, ni podlage za upoštevanje okoliščin, ki jih v pritožbi izpostavlja storilec, tj. da po svojih močeh skrbi še za svojo mati in hči, saj ju glede na podatke spisa v predlogu ni uveljavljal kot družinska člana.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo storilčev predlog za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z družbenim koristnim delom, sklenilo, da se plačilo globe in stroškov postopka, izrečenih in naloženih v plačilo s sodbo o prekršku Okrajnega sodišča v Celju PR 1479/2021 z dne 29. 12. 2021, ki je postala pravnomočna 23. 2. 2022, prisilno izterja ter storilcu naložilo plačilo sodne takse v višini 30,00 EUR.

2. Zoper tako odločitev se pritožuje storilec, izpostavlja, da le za minimalno presega cenzus za pridobitev redne brezplačne pomoči, pri tem pa pomaga še nepokretni materi in duševno bolni hčeri. Predlaga ugoditev pritožbi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Drugi odstavek 19.a člena Zakona o prekrških (ZP-1) določa, da sodišče odobri nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist predlagatelju, ki bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Do brezplačne pravne pomoči pa je na podlagi 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke. Ta dohodek od 1. 3. 2022 dalje znaša 421,89 EUR, kar pomeni, da za ugoditev predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist povprečni dohodek na člana družine ne sme presegati 843,78 EUR.

5. Ob obravnavanju storilčevega predloga za nadomestitev globe je sodišče skladno z določbami veljavne zakonodaje ugotovilo, da je storilec samska oseba in da je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga (december 2021 - februar 2022) prejel plačo v povprečnem znesku 890,33 EUR. Ker po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jih storilec pritožbeno ne izpodbija, povprečni mesečni neto dohodek storilca v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo predloga presega z zakonom določen cenzus 843,78 EUR, storilec ne izpolnjuje pogojev za ugoditev predlogu za nadomestitev plačila globe ter stroškov postopka z delom v splošno korist in je sodišče prve stopnje njegov predlog utemeljeno zavrnilo.

6. Kot je razvidno iz zgoraj povzete obrazložitve so kriteriji za ugoditev predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist zelo natančno določeni, prav tako je natančno predpisan postopek ugotavljanja materialnega položaja storilca in njegovih družinskih članov ter pravila upoštevanja različnih virov dohodka oziroma različnih vrst premoženja. V teh kriterijih, na katere je sodišče vezano, ni podlage za upoštevanje okoliščin, ki jih v pritožbi izpostavlja storilec, tj. da po svojih močeh skrbi še za svojo mati in hči, saj ju glede na podatke spisa v predlogu ni uveljavljal kot družinska člana. Ker je sodišče pri odločanju vezano na ustavo in zakone, ob ugotovljenih dejstvih, ki jih storilec pritožbeno ne izpodbija, tudi pritožbeno sodišče nima zakonske podlage, da bi ob ugotovljenih pravno relevantnih okoliščinah spremenilo izpodbijano odločitev in ugodilo storilčevemu predlogu za nadomestitev plačila globe, četudi storilec zgolj minimalno presega z zakonom določen cenzus.

7. Je pa storilcu glede na pritožbene navedbe, ki so skladne s podatki spisa, t. j. da le za minimalno presega zakonsko določen cenzus, pojasniti, da bo lahko skladno z 18. členom ZP-1 po poteku roka za plačilo globe pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo, zaprosil za obročno plačilo globe in stroškov postopka.

8. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

9. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147.člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.